Ocean View Hotel

Po tem,ko je stopila iz taksija je bila njena zunanjost vse prej kot običajna. Ko se je z nogami dotaknila tal so zarožljlae destcentimeterske petke, ki so že same po sebi izgledale precej ubijalsko, ato se je vratarju zdelo le, preden jo je videl celo. Plačala je taksistu in izstopila ter se ozrla naokrog. Na njenem obrazu je igral tisti samovšečni nasmešek razvajenih bogatašinj, ko si je poravnala obleko in s tem nalašč povdarila svoje obline. In z odzivom je bila precej zadovoljna, saj je varnostniku več kot očitno preusmerila pozornost. Pomežiknila je in mu poslala poljubček, nato pa je vstopila skozi vrtljiva vrata. Notranjost hotela ji je bila dobro poznana, pravzaprav bolje, kot bi si marsikdo mislil. Pred to nalogo je že skubila nekega bogataša, a to je bilo še preden je prišla v mafijo. Tako si je pred tem večerom le nekoliko osvežila spomin in pregledala načrte stavbe, iz izkušenj pa je že vedela, na katere, oziroma, bolje rečeno čigave, strune bo morala zaigrati.
V veliki in razkošni avli jo je na steni nasproti nje pričakalo veličastno ogledalo, ki ji je znova vlilo samozavest. Na sebi je imela oprijeto srebrno Armanijovo obleko, tokrat za spremembo pridobljeno na pošten način. Vsaj po njenem mnenju, saj si jo je 'sposodila' od prijateljice, ki ji je pred časom posobila precej zajetno vsoto. In ker Yvonne ni bila ravno potrpežljiv tip človeka si je dano seveda kmalu povrnila. Obleka e ji je popolnoma prilegala, ob enem pa je bil kroj očitno narejen za brezprse in shirane manekenke, ki niso imele kaj pokazati. Na njenih oblinah pa je obleka mešala koncentracijo vsakemu pripadniku moškega spola v sobi. tokrat pa je bil njena tarča oslužbenec hotela, a ob enem najljubši nečak Lady Corrnwall, katero naj bi Yvonne to noč oskubila.
Preden se je spravila v akcijo je še enkrat kritično premerila svoj odsev v ogledalu in iz las potegnila sponko, da so se ji gosti prameni razsuli po ramenih. Prijela je le nekaj pramenov ter jih lahno spela, da je dajala videz elegantnosti, a vseeno puščala vtis ne ravno pridnega dekleta. Po očarljivem nasmešku, ki ga je namenila receptorju, se je napotila proti vratom, kjer je Lady to noč gostila svoje bližnje (in daljne) osebe. In seveda je imela Yvonne tudi tokrat odlično krinko. Brez strahu je stopiča pred damo srednjih let, ki pa ji zaradi njenih oblačil nikakor nisi mogel reči starka, čeravno jeto bila. A kakorkoli že, Lady jo je, po pričakovanju, pogledala vse prej kot prijazno. V znamenje ponižnosti se je komajopazno, a še zmeraj ponižno poklonila, nato pa se je predstavila kot hči ene izmed Ladyinih prijateljic iz Cambridgea, kjer sta skupaj obiskovali fakulteto. ''Na žalost,'' je razložila ''je mama pred dvema letoma umrla zaradi raka, a preprosto nisem mogla biti tako nevljudna, da se vašemu vabilu ne bi odzvala in vam povedala o materini usodi.'' Govorila je z lahnim angleškim naglasom, saj naj bi bila Giselle Jones, njena nocjšnja krinka, vzgajana v Ameriki, a je morala vsaj namigniti na prisotnost anležinje v njeni vzgoji.
Pri lady se ni zadržala ravno dolgo, le toliko, da sta izmenjali nekaj besed, nato pa je poiskala njenega ljubljenega nečaka in se pričela neprikrito spogledovati z njim, kaj je kmalu obrodilo sadove.

To je bila zagotovo njena noč. Bila je v ravno pravšnjem razpoloženju za zabavo, ob enem pa ji je tudi atmosfera ki je vladala v prostoru, polnem samih bogatašev neskončno ugajala. Počutila se je presneto domače in pod pretvezo, da še nikoli ni bila v Miamiju ter da je hotel po njenem mnenju naravnost čudovit, se je kmalu zapletla v pogovor, ki je vseboval v glavnem neverjetno podrobne opise samih prostorov ter mnenja, ki jih samo iz načrtov ni mogla dobiti. Ob vsem tem kramljanju pa ni pozabila na svojo tarčo, ki ji bo nocoj pomagala izvršiti nalogo. Sir Matthew Cornnwall, Ladyin najljubši nečak ji je že ves večer pošiljal advse očarljive nasmeške ter neskončno zapeljive poglede, sama pa mu je spogledovanje tudi vračala v precejšnji meri. A preden bi se zapletla v pogovor z njim je modro počakala, da se je plavolasi vodja Ladyinih varnostnikov že malce opil, saj to nikakor ni moglo škoditi pri njenem poslu.
Tako se je znašla v družbi treh mladih, lepih deklet, ki so pohvalile njeno obleko in se zapletle v izjemno 'globok' pogovor o najnovejših tračih, modi in ličilih. Sicer ni bila te vrste ženska, da bi imela misli le zato, a vsekakor je bila ženska, ki je povrhu vsega rada tudi dobro izgledala, o čemer so dekleta vedela največ. Kmalu za tem je debata tekla okoli rekreacije, skrbi za vitko postavo, odstranjevanju celulita (česar sama zaradi rednih treningov ni potrebovala) ter katera znamka ličil je najboljša. Večina jih je pravzaprav prisegala na ličila velikih imen mode, kot so Chanel, Dior in podobni, a ena izmed njih, temnolaska, je pravzaprav zagovarjala malo ličil, ki naj bi bila povrhu vsega še bolj ali manj poceni ter uspavalne tablete za spanec brez sanj, ali po njeno lepotni spanec. Yvonne se je z njo po tihem strinjala, a je besedo prepustila dvema svetlolasima snobinjama, ki sta jo začeli v tistem 'oh uboga duša' stilu miriti, češ, da ima prav in podobno, vendar se je temnolaska izkazala za pametnejšo, kot jo je sama na začetku presodila. Dekleti je namreč utišala s preprostimi besedami ''Morda se to vama ne zdi dobro, a tudi Lady dela tako.'' In kmalu je ugotovila, da ni zpadla le v klan oboževalk ličil, temveč tudi ostarele Lady. Pogovor se je že po nekaj minutah izkazal za zlata vrednega, saj so njene sogovornice o Cornnwallovi vedele pravzaprav skoraj vse. Od tega, kakšno konfekcijsko številko nosi do njenega natančnega urnika ter ritualov, ki jih opravlja pred spanjem, to pa je bilo natanko to, kar je potrebovala. Za nekaj trenutkov se je zatopila v svoje misli ter se posvečala izdelavi načrta, ko so jo predramile besede ''... in seveda bo Lady tudi nocoj odšla pred koncem zabave, po poslovilnem šampanjcu ob polnoči ter nas prepustila zabavi, sama pa bo kot ponavadi vzela uspavalne tablete, da je ne bomo motili.'' Oči so se ji zaiskrile, a tedaj je v bližini zagledala sira Matthewa, ki jo je precej odkrito opazoval, zato se je poslovila od svoje družbe ter se napotila proti njemu. Kot nalašč je tam namreč stal natakar s pladnjem šampanjca, s katerim si je tudi postregla, ter se zazrla v množico le nekaj korakov stran od svetlolasega varnostnika. Kot je predvidevala pa je tudi ta kmalu pristopil do nje ter se ji priliznjeno nasmehnil.

Sicer ji ob pogledu na Ladyinega nečaka v trebuhu niso pričeli ravno poplesavati metuljčki je za takšnoi gorilo izgledal presenetljivo dobro in vsaj približno inteligentno, kar ji bo tudi nekoliko olajšalo posel. Ko se ji je Matthew, kot je bilo nečaku bogate starke ime, pričel približevati se je kot po naključju ozrla v njegovo smer ter staknila svoj pogled z njegovim. Na ustnicah mu je igral samovšečen osvajalski nasmešek, ki bi najbrž prevzel vsako od trapic v prostoru, sploh tiste, s katerimi se je prej pogovarjala. Ja, male bogatašinje so znale biti precej plitke, a vedno se je našla tudi kaka izjema. Čeprav redkokdaj.
Med premišljevanjem si je k ustnicam ponesla kozarec ter odpila požirek šampanjca, nekaj sekund pozneje pa se je znašla iz oči v oči z mladim britancem. Po pozdravu in nekaj vljudnostnih besedah je morala priznati, da imajo dekleta, ki padajo na agleški naglas, tudi prav. Britanska angleščina ji je bila od nekdaj všeč in tako se je kaj hitro zapletla v pogovor s postavnim svetlolascem, ki naj bi ji nocoj, čeprav nevede, pomagal, da izpelje nalogo. Po nekaj požirkih je popila ves šampanjec in se za trenutek obžalujoče zazrla v sedaj prazen kozarec, kjer je bila še pred nkaj trenutki božanska mehurčkasta pijača. In kot nalašč je to opazil tudi sogovorec, ki ji je kozarec vzel iz rok ter ga postavil na pladenj najbližjemu natakaru, ob enem pa ji je v roke potisnil polnega, zase pa je izbral viski, kar je v Yvonne porodilo nov načrt. Njeno spogledovanje je postalo nekoliko bolj očitno, ob enem pa si je pomagala z dobro znanimi triki, ki so moške ponavadi uročili. Med smehom se ga je kdaj dotaknila, lase zapeljivo vrgla čez ramo, in še marsikaj drugega, pri čemer paje poskrbela, da je vse skupaj izgledalo kar se da naravno. Kot je izgledalo Matthew le ni bil tako inteligenten, ko je sprva mislila in to je bil nedvomno plus v njegovem načrtu. Po debati o znamenitostih Francije pa se je Yvonne odločila stopiti v akcijo. ''Upam, da ne zameriš, če vprašam...'' je začela in narejeno sramežljivo pogledala v tla ''... ampak preprosto moram. Kako za vraga ti je uspelo dobiti take mišice?'' je vprašala, nato pa pomislila na posebaj neugodno situacijo iz preteklosti, saj je bila edina, ki ji je na lica priklicala rdečico. Ko se je ne ravno trezen orjak pred njo zasmejal je dvignila pogled in se tudi sama nasmehnila, kot bi ji odleglo. ''Ne, resno mislim. Moj brat se že leta trudi za to, pa nič ne kaže na to, da bi mu stvar uspevala. ti pa... uau.'' je nadaljevala z občudojočim glasom, čeprav je imel Matt, kot ji je rekel, naj ga kliče, po njenem okusu mišic odločno preveč. ''Vse je v vadbi...'' je pričel in se ji nasmehnil, saj je bilo očitno, da mu je Yvonne polaskala ''.. in tudi v prehrani. Reci bratu, naj me kdaj pokliče, pa mu bom dal kakšen nasvet.'' je dodal, ob enem pa zvrnil kozarec viskija, katerih Yvonne že zdavnaj ni več štela.

Tako ona kot njen sogovornik sta vsakih nekaj minut menjala kozarce, a sama se je za razliko od Matthewva raje držala šampanjca. Vedela je namreč, da je se od tega ne bo napila, saj je bila vajena precej močnejših pijač, tale mehurčast sokec pa ji je kvečjemu dvignil razpoloženje. Poleg tega, da je njen načrt tekel kot po maslu.
Sicer je tu in tam še dodajala manjše podrobnosti, a zaenkrat se je osredotočila na svojega sogovorca, ki je po želji vplivne in bogate tete za čas njenega bivanja postal glavni varnostnik, vsaj kar se tiče Ladyinega nadstropja. In to ji je, skupaj z Mattovo neinteligenco, na moč ugajalo. Za razliko od nje je namreč njen novi prijateljček pridno goltal star škotski viski, ki mu je kljub ogromni mišični masi že zlezel pod kožo. Vljuden anglež je namreč postajal vse bolj predrzen in Yvonne je njegovo roko včasih začutila na ne ravno običajnih mestih, ob enem pa je postajal vedno bolj opit, kar je pomenilo, da bo kmalu izgubil vso tisto angleško samokontrolo. To pa je bil trenutek, ki ga je temnolaska čakala. Tudi njun pogovor se je namreč nagibal v vedno bolj intimno smer in kmalu, oziroma po še enem dvojnem viskiju, ji je v uho zašepetal odkrito povabilo v posteljo. ''Terna.'' je pomislila, nato pa se mu zapeljivo nasmehnila, ga zgrabila za kravato ter ga potegnila k sebi, da mu je lahko kljub razliki v višini tudi sama vrnila šepetajoč odgovor. ''Z veseljem, a najprej se moram zglasiti doma, saj stanujem pri teti. '' za trenutek ali dva je utihnila, da je lahko videla njegovo reakcijo, ki je nakazala na vse kaj drugega kot zadovoljstvo in z nasmeškom je nato dodala. ''a lahko se dobiva v tvoji sobi čez kakšno uro.'' Takrat bo tudi Lady že spala in njeno delo bo vse prej kot zahtevno, v tem času pa bo lahko skočila še domov po opremo. Tudi njen spremljevalec je bil zadovoljen z njenim odgovorom, saj bo tako lahko popremil teto in uredil vse v zvezi z varnostnimi ukrepi. Ker ga je yvonne še vedno držala za kravato ga je zopet potegnila k sebi ter mu namenila nežen, a dolg poljub, medtem pa je iz majhne torbice potegnila drobcen obliž s prisluškovalno napravo ter ga skrila v dlan, s katero se je nato strastno oklenila Matthewovega vratu ter jo zalepila na kožo, ki jo je prekrival ovratnik. Končno ag je odrinila in mu naklonila zadihan nasmešek, nato pa se je obrnila proti izhodu. Pred tem je vzela še svoj plašč in ko si ga je pred vrati taksija ogrnila se je zadovoljno nasmehnila. Ta naloga bi se morda lahko izkazala za lažjo, kot bi si lahko mislila.

Bilo je že temno in Tyler je počasi, ampak res počasi korakal proti veličastnemu stopnišču hotela Ocena View. Vstopil je skozi vrteča se vrata in na hitro prečesal avlo hotela. Ko je na spregled dobil recepcijo se je, tokrat s hitrejšimi koraki odpravil proti pultu. V recepciji tega hotela je kajpada delalo vač ljudi. Starejši moški, pa nekoliko mlajši fant in pa precej čedna ženska. Ty se je odločil pristopiti k slednji. "Dober večer." jo je pozdravil. "Imam rezervacijo na ime Bond." je povedal še preden mu je receptorka uspela odzdraviti. Zmedeno se mu je nasmehnila in zamomljala nekaj, kar je bilo podobno ja. Vstala je in se sprehodila od omarice z ključi. Pogledala je na tablo z rezervacijami in hitro vzela ključ iz skrajno levega zgornjega predalčka. "Izvolite in prijetno bivanje vam želim" je rekla, ko mu je izročila ključ. že se je obrnil, da bi odšel ko je za njim zaklicala "Gospod Bond, še nekaj za vas!" Smehljaje se je obrnil in vzel precej debelo rumeno kuverto na kateri je bila lokalna poštna znamka, pravzaprav iz centra mesta. Ko je hodil proti dvigalu je 'preskeniral' vsako osebo posebej. Na koncu hodnika je bilo prostorno dvigalo, v rdeči barvi. Vstopil je in pritisnil tipko za osko nadstropje. Zacingljalo je, dvigalo se je ustavilo in vrata se se odprla. Izstopil je na hodnik , ki je vodil v dve sobi. Bili sta večji sobi saj sta bila to luksuzna apartmaja in eden izmed tih dveh je bil Tylerjev. Odklenil in dorinil je težka protivlomna vrata in ob pogledu na sobo
se je zarežal in sam pri sebi pomislil Hahaha hvala vam g. Giggs. Spomnil se je na kuverto. Za seboj je zaprl vrata in se vsedel na stol za stekleno jedilno mizo, odrezal vrh kuverte in vsebino stresel na mizo. V rumeni ovojnici so bili ključi avta, ki so mu ga priskrbeli, listek s kanalom radijske zveze lokalnih oblasti ter USB ključ, ki je vseboval še nekatere podatke v zvezi z nalogo. Odločil se je, da z nalogo ne bo odlašal. Zato je hitro skočil pod prho, ki mu je dobro dela, se obrisal ter oblekel hlače, črno telirano srajico, ter si prek ramen namestil usnjen pas črne barve s tokom za pištolo pod desno roko. Svoj P99 je pospravil v tok, nato pa je oblekel še suknjič, da je skril orožje. V žep je pospravil še nekaj malenkosti kot so mobilnik, denarnica in ključ-kartica hotelske sobe. Znova se je odpravil v avlo hotela. Tokrat po stopnicah, saj je po poti želel vsaj bežno preveriti teren. Ko je vstopil v osrednji prostor hotela je pristopil do informacijskega pulta in uslužbenko vprašal kje lahko najde varnostni oddelek oziroma vsaj šefa varnosti. Gospodična mu je pokazala vrata povsem na koncu koridorja. Ty se je nasmehnil in zahvalil
ter začel pot proti vratom. Odrinil jih je, ter tri varnostnike, sklepal je, da je eden izmed njih vodja varnosti saj je bil drugače oblečen kot druga dva, nagovoril "Dober večer, sem posebni preiskovalec FBI" med tem je pokazal identifikacijsko kartico ter značko "ter preiskujem primer gospoda, ki so mu prisluškovali. Zanima me, kje lahko najdem njegovo sobo." Varnostniki si ga najprej le debelo pogledali,
potem pa jim je očitni prikapljalo o čem je govoril. "Četrto nadstropje, soba 137." je bil kratek in jedrnat odgovor varnostnikov. Tyler je v odgovor samo pokimal, se obrnil na petah in odšel. Zno va je uporabil stopnice, da je prišel do četrtega nadstropja. Potrkal je na vrata sobe 137 in počakal, če bo kdo odprl. Nič. Potrkal je šeenkrat, tokrat glasneje. Vrata je odprl moški blizu štiridesetih, imel je brke in kozjo bradico, visok približno meter in 75 centimetrov. Tyler je zopet pokazal značko in se predstavil "Bond.
Tyler Bond. Posebni preiskovalec FBI." Mož se mu je hitro odmaknil in Ty je vstopil. V sobi je bilo približno pet ljudi, za katere je sklepal da so kriminalisti in možakar, ki je bil pod močnim vplivom opojnih substanc. Ty se je zavedal, da ga je FBI poslal, da vodi to nalogo in jo uspešno izvede, zato je takoj začel."Torej, kakšna je situacija, kaj imamo?" Je vprašal. Kriminalist srednjih les je stopil korak bližje " Precej bogat gospod, ki pravi da je tole našel med prhanjem" pokazal mu je majhno prisluškovalno napravo. "Nazadnje naj bi govoril z mlajšo žensko, ki naj bi čez..." kriminalist je pogledal na uro "... Približno pol ure prišla sem na... no v posteljo." Tyler je pozorno spremljal opis situacije in rahlo kimal. Mislil je kolikor hitro so mu dopuščali možgani vendar Superman ravno ni bil, zato je za ideje najprej vprašal kolega "No torej, kakšne ideje?" Oglasil se je najmlajši med družbo "Počakajmo jo v stanovanju, imeli jo bomo takoj." Ty si je moral priznati, da je to pričakoval. "Ne, kaj če ona sploh ni nič kriva pri vsem tem?" je zelencu zastavil retorično
vprašanje. Ozrl se je po ostalih in vprašal "Kakšno opremo za vohunjenje imamo na voljo?" Tisti starejši gospod, ki mu je odprl vrata se je zrinil mimo dveh policistov in tiho spregovoril "Nekaj zastarele opreme. Pet mikrofonov v velikosti dveh frnikol in tri kamere dolge kot zobotrebec in debele kot frnikola. Shark, kot so mu pravili nekateri prijatelji je še enkrat premislil vse skupaj. "V vsako sobo nastavimo en mikrofon, kamesi pa nastavimo v dnevno sobo in spalnico, za štab si izposodimo sosednjo sobo in spremljamo dogajanje tu, če se zgodi kaj sumljivega vdremo in osumljenko aretiramo. Bi šlo?" Premeril jih je, nato pa so mu zamrmrali nekaj v pritrditev. "Potem pa akcija! Tehnik namesti kamere in mikrofone, vidva" pokazal je na dva kriminalista "Pojdita v sosednjo sobo in pojasnita okoliščine ter jih prosite za kratkotrajni umik iz sobe, če ne bodo šli prostovoljno, jim zagrozita s tožbo pri oviranju preiskave, ti" je rekel "pojdi namestit računalnik v sosednjo sobo, in ti" pomignil je na edinega člana policije, ki je bil brez del pa pojdi pred hotel čakat, če opaziš kaj sumljivega mi javi!" je rekel in pokazal na slušalko, ki je bila v ušesu in je bila z radijsko postajo prek kabla, ki je bil pri ovratniku zvit v petcentimetersko spiralo. Po desetih minutah je bilo vse pripravljeno. Tudi pijanemu možakarju so nekako razložili vse in rekel je da razume.