Louis Vuitton

Bil je eden od redkih popoldnevov v zadnjih tednih, ki ga je Lara lahko porabila le zase in ni bila obdana s kupom papirjev ali v sodni dvorani. Ura je bila nekaj čez tri a svetlobe praktično ni bilo. Kljub vsemu se je Lara med hladnimi nebotičniki Manhattna počutila odlično in zelo nerada je zapustila te ulice.
Dogovorila se je s Chantal. Zdelo se ji je, da je minila že cela večnost odkar sta se zadnjič videli. Vsaka ima vedno svojo opravke in urnike je zelo težko uskladiti. Ravno zato se je še dodatno veselila tega dne. Poleg tega, da bosta z Chantal končno preživeli nekaj časa skupaj, se bosta posvetili obema zelo ljubemu opravilu - nakupovanju.
Minilo je že veliko let odkar sta se z Chantal spoznali. Lara je že zaključevala svoj študij, Chantal pa ga še niti ni začela. Chantal je precej mlajša od nje in na začetku je Lara nanjo gledala kot na svoje varovanko, svoj projekt. A ni minilo veliko časa preden je Lara ugotovila, da Chantal ne potrebuje nikogar, ki bi jo usmerjal. Tako se je začelo njuno prijateljstvo, ki ga kasneje, ko se je Lara vrnila v ZDA, niti razdalja ni mogla razdreti. Sedaj pa ko Lara gleda na svojo prijateljico, ki ima že pri petindvajsetih vse kar si lahko ženska zaželi, si ne more pomagati, da ne bi čutila trohnice ljubosumja. Ona niti ni blizu temu, da bi imela družino. A po drugi strani po vsem, kar je Chantal prestala v otroštvu si vsaj zdaj zasluži biti srečna.
Zbudila se je iz svojih misli in se zavedla, da je že na svoji končni destinaciji. Stala je pred Vuittonovo trgovino, Chantal še ni bilo. Vsaj Lara je ni videla. Odločila se je, da ne bo šla brez nje noter ampak jo bo raje počakala kar zunaj, čeprav ji je bil nos že pošteno premražen.

[Chantal Mal sm brez domišljije. Tile začetki so bolj tko... Pa že dolgo nisem rpgjala. ]