*Federico Pedrossa Auto Saloon - FePAS

Na Staten Islandu in na Manhattanu se nahaja veriga prodajaln avtomobilov znamk Ferrari in Lamborghini, katerih lastnik je premožni italijanski podjetnik Federico Pedrossa, nekdanji član mafije, ki je povzročil že kar nekaj aretacij Adrienninih mož in čas je za povračilni udarec.

[To je tema za nalogo, a v njej lahko pišete vsi! Po koncu naloge bo premaknjena v smeti.]

Avtomobili.
Končno nekaj s čimer je lahko delala. Ljudje so bili tako zelo nezanesljivi, nikoili nisi vedel kako se bodo obnašali... avtomobili pa so bili pravo nasprotje. Potreboval si samo ključe, ali pa še tega ne, da si jih peljal. Frank, eden od ljudi ki so odgovorni da je danes kar je, ji je povedal veliko od avtomobilov. Znala jih je vžgati brez ključa, in znal je izključiti alarme. Vedela je kakšne motore imajo v sebi, njihove lastnosti, kot tudi koliko so vredni. Naslednje naloge se je zelo veselila, ne samo zato ker je delala z avti, ampak tudi da pokaže Adrienne da je naredila prav, da jo je povišala. "Federico Pedrossa Auto Saloon..." Je tiho prebrala ime ene izmed trgovin pred katero je stala. Ta je bila zadnja na njenem listu in počasi je izdihnila. Bil je dober dan. Na listku v njeni torbici je imela pravi nakupovalni seznam in pripravila se je, da tam doda še nekaj imen. Počasi je vstopila in se napotila k rdečemu ferrariju in si ga malce pobližje ogledala. "Vam lahko pomagam gospodična...?" Namenila mu je svoj očarljiv nasmeh. "Billson. Andy Billson gospod." Je zapredla in se mu malce približala. Oblečena je bila v drag bel kostim znamke Chanel, ki se je je tesno oprijemal in poudarjal njene obline. Na glavi ji je počival ujemajoč velik klobuk in ogromna sončna očala. Prodajalec jo je premeril od pet do glave in se na hitro odločil, da je to vsekakor stranka, ki jim bo odpeljala lep avtomobil. April se je skoraj domišljavo ogledala po avtomobilih in skomignila. "Iščem nekaj... kaj pa vem... Lepega. Vpadljivega." Prodajalec, ki se je predstavil kot gospod Wells ji je sledil in vneto kimal, ko se je sprehajala gor in dol. "Moj mož ima ogromno denarja in no.. jekleni konjički so bili vedno moja strast." Je končala in se obrnila k njemu s širokim nasmehom. "Še posebej ferrariji. Moj bog obožujem jih." Zadovoljno se je nasmehnil. "Potem vam bo ta primerek še posebej všeč..." Povedel jo je do različnih avtomobilov in April je vneto kimala in si jih ogledovala. V glavi pa si je delala spisek vseh avtomobilov, ki jih je naštel. Po koncu obiska mu je ponudila roko. "Gospod Wills, bili ste mi v največjo pomoč. Obljubim da ne bo pozabljeno." Mu je z nasmehom rekla in še enkrat pokimala. "Jutri se torej vrnem z možem in opravljeno bo." Pomahala mu je ko je odšla iz trgovine in odkorakala s parkirišča. Enkrat za vogalom, si je spretno snela svetlo lasuljo z glave in jo stlačila v posteljo. Prodajalec bo jutri zastonj čakal Andy Billson in njenega moža. Ponoči.. pa jih le obišče.

Postajala je resnično zaskrbljena. Njen celoten načrt je temeljil na precej preprostih metodah. Najprej je mislila da bi v roku enega tedna vzela po 2 avta na noč in si tako nabrala kar lepo število. A dejstvo je bilo, da bi jim bili po tretjem ali celo po drugem dnevu policaji že na sledi in postalo bi težje. Zato se je odločila, da vse skupaj spravi v 2 noči. Vse bo opravila ona, zagotovila si je samo nekaj mož v njeni ekipi, ki bodo za precej zajeten kupček denarja avte odpeljali do pristanišča v zaboje, ti pa naprej čez morje. Nemirno se je sprehodila gor in dol po prostoru in že šestič v desetih minutah pogledala na uro. Kazalec se je neusmiljeno premikal in moški s katerim se bo morala dobiti, je bil pošteno pozen. Vedela je, da mu mora zaupati. Ko izpelješ rop takih porporcij, ki ga je nameravala ona, se ne moreš zanašati samo nase. Zaupati moraš ostalim ljudem, da bodo opravili svoj del naloge. A April je vsakič ko je to počela v misel prišel znan rek... "Trust everyone. Just not the devil inside them..." Končno se je sesedla na stol in zakopala obraz v roke. 'Nakupovalni seznam' je prebrala in preletela že tolikokrat, da ga je zdaj poznala že na pamet. Iz vsake prodajalne, bilo jih je pet, bo vzela vsaj po en avtomobil. To je pomenilo da potrebuje v svoji ekipi, če želi vse opraviti v eni noči, vsaj še 4 ljudi da avte prevozijo. Načrt v njeni glavi, je bil seveda že izdelan. Takoj ko je prebrala nalogo je vedela, kako bo to izpeljala. To ni bil nikoli problem - narediti načrt, si vse predstavljati v glavi, kako se bo odvilo... Realnost je bila ta problem. Noč se bo začela na Manhattnu, kjer sta bili 2 prodajali ferrarijev in 1 lamborhinijev. Vedela je, da to ni samo zaradi avtomobilov. Adrienne je hotela lastniku pustiti sporočilce, kaj se zgodi izdajalcem kot je on. In April je bila gotova, da bo po končani nalogi vedel, s kom ima opravka.
Vrata so se končno odprla in skozi njih je malce prestrašeno vkorakal moški srednjih let, z malce pleše in uradno uniformo delavcev v Fepas salonu. Bila je previdna - tudi tokrat ni dopuščala prostora za napake. Sedela je v temi, da je bilo njen obraz težko prepoznati, prav tako pa je imela globok klobuk, ki ji je pokril večino njenega obraza. Pravzaprav je moški lahko videl le njena usta. "Končno." Je nejevoljno zamrmrala in moški se je živčno nasmehnil. "Ss...se opra..opravičujem, da nn-nisem prišel prej." Zavila je z očmi. Za ljudi ki so jeclali ni imela potrpežljenja, še posebej ne zdaj ko se ji je mudilo. "Imaš ključe?" Ugotovila je, da bo lažje prišla skozi delo, če za čedno vsoto denarja podkupi enega izmed delavcev, da ji priskrbi serijske ključe, kot da se trudi ulamljati v vsak avto posebej. Sploh pa, vsi ljudje v njeni ekipi nimajo znanja za to, ona pa ne more biti na dveh koncih naenkrat. Moški ji je pokimal in na mizo položil ključe. "Potisni jih proti meni." Paprinato vrečko je skoraj vrgel po mizi, da je prišla do nje in ko je odprla vrečko je v njih res zagledala ključe. "Denar je v kovčku pri vratih. Hvala." Njen glas je bil nižji in bolj hrapav kot navadno in moški je brez besed odšel skozi vrata, pri njih pa malce postal, da je vzel kovček. Zadovoljno je pogledala v ključe in malce potežkala vrečko.
Počasi je vstala in se napotila domov. Danes bo imela naporno noč.

"Je načrt jasen vsem?" Vprašujoče se je ozrla v pet ostalih moških, ki so jo pričakujoče gledali. Pridružil se jim je še eden več, kot je pričakovala kar je pomenilo, da lahko odpeljejo avto več kot je mislila. Dobro... Adrienne bo zadovoljna. Se je tiho nasmehnila sama pri sebi. Ko je to popoldne v glavi premlevala načrt, se je dokončno odločila, za pravega. Še vedno je bila mnenja, da je bilo najbolje, da vse skupaj opravijo v eni noči. Najprej bodo obiskali 3 trgovine ki so na Manhattnu potem pa še 2 na Staten Islandu. Policaji bodo seveda najprej šli v tiste že oropane in oni bodo takrat že zdavnaj obiskali tiste na Staten Islandu.
Zbrali so se kar na Manhattnu in eden izmed njih je v rokah držal zemljevid. Tam so bili že trije rdeči krogi, ki so predstavljali vse tri trgovine, ki jih nameravajo danes obiskati. Bilo je temno kot v rogu, kot se za november spodobi, zato je eden izmed njih visoko v zraku držal ročno baterijo, da je le ta razsvetlila celoten zemljevid. Možje so kimali in mrmrali na Aprilino prejšnje vprašanje in strogo jih je pogledala. "Gremo torej še enkrat skozi njega." Je povedala in tudi sama začela. "Približamo se prvi.. teli ki nam je najbljižja." Pokazala je na zemljevid. "Onesposobimo varnostnike...?" Vprašujoče je pogledala največjega moškega med vsemi. "Sedeli bodo v kabini, v katero bom ustrelil plin z uspavalom." April je pokimala, saj je to že večkrat videla. "Jaz onesposobim alarm in odprem vrata, kjer vzamemo dva ferrarija. Pri tem pa seveda poskusimo narediti čimveč škode." Pogledala je v rdečelasega moškega in mu pokimala. "Ti odpelješ v pristanišče enega..." Pokimal je in se zadovoljno nasmehnil. "Aye, aye!" Pomignila je na rjavolasca zdraven, ki pa se ji je samo nasmehnil. "Ti pa drugega."
Pokazala je na drugo piko. "Ostali štirje nadaljujemo v to trgovino, kjer se stvar ponovi, le da so tokrat tarče lamborghiniji. Odpeljala jih bosta.. Mac in Jones." Pomignila je na velikana poleg nje, ki sta se v odgovor zadovoljno zarežala. "Jaz in... Alec." Zopet je pogledala največjega med njimi, tistega, ki bo onemogočal varnostnike. "Nadaljujeva v zadnjo trgovino, in tu ponoviva isto zgodbo ter se vam pridruživa z še 2 ferrariji." Vsi so bili videti zadovoljni. "Ko bodo avtomobili varno v pristanišču se odpeljemo na Staten Island in to ponovimo še v 2 prodajalnah." V daljavi je bilo slišati hrup avtomobilov, a drugače je bila temna in tiha noč. Zdelo se ji je da vsi slišijo zlaganje zemeljevida in šelestenje papirjev. "Torej.. bodite previdni, hitri in predvsem.. Ne pozabite kdo vodi ta cirkus." Je skoraj malce v šali rekla in se že naslednji trenutek zresnila. "Poslušajte me, če vam rečem da nekaj storite, to takoj naredite. Jones, sva si na jasnem?" Strogo je pogledala nekaj let starejšega fanta od sebe, ki je bil znan po tem, da rad malce improvizira.
"Jasno." Bilo je očitno da se je fant želel dokazati in želela si je, da bo po tej noči šefici lahko o njemu govorila le dobre stvari. Vedela je, da bi nekateri mislili da je bilo njeno početje neumno, da svoj "plen" deli z ostalimi, a dejstvo je bilo da je bil zaslužek ogromen in raje ga je delila, kot pa ponovno pristala v zaporu. "Gremo!" Je malce bolj pridušeno, a še vedno odločno rekla in se napotila v smeri proti trgovini. Čutila je adrenalin ki ji teče po žilah in se zadovoljno nasmehnila.
It's showtime!

Pot do prve trgovine ni bila dolga. Prvega ropa jo je bilo najbolj strah, saj je vedela da so se zdaj še uvajali. Res, da je z isto zasedbo že naredila nekaj ropov in nalog, a vsakič je bilo drugače. Zaradi pozne ure, na cesti ni bilo nikogar. Olajšano je izdihnila in se skrila za velik kombi, kot vsi ostali. Med potjo je Alecu že povedala svoje skrbi, da bo streljanje in podobno privabilo preveč ljudi, saj je bilo konec koncev zelo hrupno. Alec je razumel njene skrbi in je zdaj že samozavestno korakal proti varnostniku, ki je sedel v svoji majhni hišici pred vhodom. Namenil mu je prijazen nasmeh. "Vam lahko kako pomagam?" Alec se je široko nasmehil in pokazal vrsto belih zob preden je skozi režko vrgel majhno, okroglo žogico ki je z treskom pristala na tleh. "Hej, kaj za vra...." Še preden je varnostnik dodobra ugotovil kaj se dogaja, so se reže v kroglici že odprle iz njih pa je začel uhajati plin, ki ga je v nekaj sekundah uspaval. Alec je zaprl odprtino, da plin nebi uhajal in pomahal ostalim. April je hitro stekla čez cesto in mu ponudila dva plastična trakca, ki jih bodo zavezali okrog rok in gležnjev varnostnika. Vsi so imeli že na sebi črne rokavice, saj je bila od nesrečne aretacije izredno pazljiva na prstne odtise. Videla je, da se vrat ponoči ne da odpreti, razen če vtipkaš kodo, ali pa povlečeš kartico skozi režko in brez da bi se obrnila naokrog je stegnila roko in tlesknila s prsti. "Jones, varnostnik." Nezavestnega moškega so privlekli k njej in iz žepa mu je vzela kartico, jo povlekla po reži, potem pa dvignila njegovo roko in pritisnila njegov prst za identifikacijo prstnih odtisov. Frederico Pedrossa je bil očitno zelo pazljiv kar se tiče njegovih avtomobilov. Vrata so se končno vdala in tiho so se eden za drugim spravili v notranjost. Z očmi je preučila cel prostor in hitro zasledila napravo na zidu, ki ni bila nič drugega kot alarm. Vedela je, da si moral takoj po odprtju vrat vtipkati varnostno kodo, ali pa se je sprožil tihi alarm in obvestil policijo. V alarm je zopet vtaknila kartico, ki je bila s kablom povezana na napravo, ki je sama ugotovila kodo in jo izključila. Priročno. "Baby, je alarm onesposobljen?" Baby face so jo klicali vsi, zaradi njenega dekliškega videza. Pokimala je in napotili so se skozi stranska vrata, kjer je bila malce večja garaža kjer so imeli spravljene avte. V salonu jih je bilo na ogled le nekaj, a večina jih je bilo v garaži, "Katere dva?" April je pomignila na črnega ter rdečega ferrarija, ki sta bila po njenih raziskavah najdragocenejša. Prodajalci so bili včasih res zelo uslužni. Z roko si je prekrila oči, ko so se vsedli v avtomobile, s pomočjo ključev, ki jih je dobila. Odprla je sivo škatllo na zidu in pritisnila zelen gum, ki je počasi dvignil težka železna vrata in dva njena pomočnika sta odpeljala avte. Pritisnila je rdeč gumb, ki je vrata ponovno začel spuščati in stekla ven, preden so se popolnoma zaprla. Ostali so še štirje in skoraj brez besed so se napotili proti drugi trgovini.

Pot ni bila dolga. Ko je zopet čepela za enim izmed avtomobilov, da ni bila vidna je ugotovila, da ji srce ne razbija več toliko. Kar je bilo skoraj smešno, glede na dejstvo, da več avtov, kot so jih že ukradli, bolj pozno kot je, več možnosti je, da je nekdo že opazil da avtomobilov ni. Njen strah je bil skoraj smešen, saj je bilo skoraj nemogoče, da jih odkrijejo še naslednje dve uri, ko bo menjava varnostnikov. Le takrat bodo odkrili zvezane varnostnike in poklicali policijo. Slišala je znan zvok, ko se moški zgrudi po tleh in njeni pajdaši so že stekli čez cesto, da bi ga zvezali. Vrat tokrat ni bilo težko odpreti kot tudi ne onespodobniti alarma. [color:90b4=green"Baby... we have a problem."[/color] Obrnila se je in se soočila z Jonesom. "Kaj spet?" Je nejevoljno rekla, ko je prišla za njimi v garažo. "Poglej ta avto." Z širokimi očmi se je zazrla v enega izmed lamborghinijev, ki pa ga ni nameravala vzeti. Zanj sploh ni vedela. "Moj bog.. Verjetno mora biti vreden... Ali je sploh že na trgu?" Je vprašala s širokimi očmi. Vsi trije so ji hkrati odkimali in ugriznila se je v spodnjo ustnico. Ali vzame tega in enega izmed njenih izbranih, ali kar vse tri in tvega, saj bo morala oditi sama v zadnjo prodajalno? "Vzemimo vse tri." Se je odločila in pomirjajoče pokimala. "Sama bom onesposobila varnostnike." Alec ji je v roke potisnil uspavalo in jo močno prijel za ramo. [color=orange]"Previdno." Nasmehnila se je sama pri sebi, ko jim je vzdignila vrata. Res ni bil največji govorec. Zaprla jih je in stekla skoznje, ko je gledala kako izginjajo v noč. Čutila je razbijanje srca, ko se je približevala zadnji, tretji trgovini.

Ko se je približala zadnji trgovini je čutila da nekaj ni prav. Ignorirala je stiskanje v trebuhu in nadaljevala svojo pot. Vedela je, kaj bi ji rekli. Štiri ni pet. Iz vsake trgovine je morala vzeti po vsaj en avto čeprav je bila zdaj sama. Ni vedela kako bo onespodobila varnostnika, pravzaprav jo je bilo tega dela najbolj strah. Tesneje se je oprijela železne kroglice in čutila kako se ji potijo dlani skozi rokavice. Približala se je kabini in že vlekla roko iz žepa ko je ugotovila da je bila kabina... prazna? "Vam lahko pomagam?" Obrnila se je naokrog in zagledala varnostnika, s cigareto v ustih. Bilo je očitno, da si je malce pretegnil noge, saj že celo noč sedi v kabini. Živčno je pogledala na uro in videla, da je do menjave varnostnikov samo še petnajst minut. Eden od njih lahko pride še malce zgodaj, vidi zvezanega... Ni imela več veliko časa. Roka se ji je kar sama sprožila in pristala na sredini varnostnikovega obraza, ki je zarjul od bolečine. Ni trajalo dolgo, preden se je pognal naprej in v roki že držal pištolo. Izmaknila se je njegovemu udarcu in ga udarila po tilniku, da je pristal na tleh in stekla proti trgovini. Slišala je, da strelja za njo in začutila je ostro bolečino. Krogla je samo oplazila njeno ramo in pristala v šipi, ki je gledala v salon. Z rokami si je zakrila obraz in skočila skozi šipo, ki se je zaradi metka brez težav razbila. V rokah je že držala ključe in brez obotavljanja skočila v najbljižji avtomobil, rdeč ferrari. Že je sedela na voznikovem sedeži, ga vžgala in speljala. Čutila je kako je udaril ob tla, ko ga je zapeljala z 'odra'. Avtomobili so bili malce privzdignjeni, da so jih ljudje bolje videli, potem pa brez obotavljanja zapeljala skozi odprto okno. Vedela je, da jo bo vrat bolel še naslednjih štirinajst dni, da bo imela modrice povsod, ko je pristala na cesti in jo je divje vrglo nazaj. Tvegala je pogled nazaj in videla, da se je varnostnik že pobiral in segal za telefonom da pokliče policijo, čeprav je dvomila da je potrebno. V trenutku ko se je razbila šipa se je vklopil tudi alarm, kateraga zvok ji je še vedno šel skozi ušesa. Pritisnila je na gas in oddrvela skozi mesto v pristanišče. Zapeljala je v kontejner, potem pa se opotekla iz njega. Obraz je imela malce porezan zaradi udarec, ki jih je zadal varnostnik pa tudi zaradi šipe, in se prijela za ramo, ki je blago krvavela. "Kaj se je zgodilo?" Vsi so jo obkolili in v nekaj pičlih besedah jim je opisala dogodke. "Hitro se moramo spraviti v še 2 trgovini. Zaenkrat imamo samo 6 avtomobilov in hočem jih še enkrat toliko!" Je jezno rekla in si sklekla jakno. Nekdo ji je podal odtrgan kos tkanine da si je obvezala rano, saj ni ravno hotela krvaveti po celotnem salonu. Bila je skoraj prepričana da je v zadnji trgovini pustila svojo kri z DNK, a z vso srečo bo čez nekaj ur že varno skrita pred očmi policije.

Stvari se spet niso razvile kot je hotela. A vedela je, da se bi to lahko zgodilo le v popolnem svetu. Cesta je bila mirna, tiha in April je malce odsotno pogledala na ročno uro, ki je kazala krepko čez polnoč. Bili so na poti na Staten Island v zadnji dve trgovini. Ker so do zdaj vzeli 3 ferrarije ter 3 lamborghinije je bila odločena, da obdržijo tako razmerje. Njena roka jo je prekleto skelela, kjub temu da je že vzela tableto proti bolečinam. Malce je smrknila in si popravila obvezo, potem pa potegnila nase plašč, ko je ugotovila, da so prišli do svoje destinacije. Trgovini sta bili samo ulico stran in zopet je počepnila za kombi. Ko je zdrsnila na svoja kolena, ji je glava blago omahnila nazaj in čutila je svojo utrujenost, bolečino. Prav tako jo je malce zeblo in nasploh se ni počutila dobro. V mislih je morala samo priti v štab, kjer bo Adrienne povedala vse, ta pa ji bo lahko svetovala kaj naj stori. Idealno se je želela vrniti nazaj v četrto trgovino in pobrisati sledi a vedela je, da je njena kri tam. FBI je zdaj gotovo že imel njeno DNK še od prejšnjega primera in verjetno ne bo trajalo dolgo preden potrkajo na njena vrata. A če bo ona sama lahko kaj pomagala, nje ne bo tam.
Tokrat je onesposobljanje varnostnikov prepustila Alecu in se malce pomudila pri varostnih sistemih. Odmevi alarma so ji še vedno zvonili v ušesih in zaprla je oči, da bi pregnala zvok. "Baby, si dobro?" Oči so se ji avtomatsko odprle in zravnala se je. Ni se trudila odgovarjati, le zaprla je vrata garaže za sabo ter odkorakala ven. Pri zadnji trgovini so bili že stari mački in vse je šlo brez problema. Alec jo je malce zaskrbljeno pogledal in tudi povprašal ali bo zmogla sama voziti avto. Prhnila je v odgovor in ga strogo pogledala. "Gremo." Sedla je v prekrasen lamborghini in ga vžgala. Zapeljala je do vhoda, izstopila pritisnila na tipko za spuščanje vrat, potem pa po hitem postopku sedla nazaj in odbrzela iz garaže. Gretje je dala na minimum, odprla vsa okna da ji je mrzel zrak pihal v obraz ter navila radijo. Potrebovala je vse, da ni zaspala saj ji je oči vleklo skupaj od tablete, ki jo je vzela prej. Vedela je, da bi morala po zaužitju takoj v posteljo in odspati nekaj ur, a tega si zdaj ni mogla privoščiti. Verjetno je bila tiralica z njenim imenom po vseh večjih postajah v New Yorku. Stresla je z glavo in zapeljala v pristanišče, kjer so naložili še njen avto. Pogledala je vse partnerje, ki so stali v krogu. "Torej.. dobro delo. Čestitke." Pokimala jim je in se obrnila da bi odšla, potem pa malce postala. "Zaslužite si malce proslavljanja. Jaz grem prej še k šefici da ji sporočim, potem pa se vam mogoče pridružim." Ali so popolnoma spregledali njeno laž, ali pa so to ignorirali, veselo so vzkliknili ji pomahali in se napotili proti baru. April se je obrnila okrog svoje osi in nadaljevala pot po pločniku. Zarila je roke globoko v žepe in pogledala v nebo, kjer se je že delal dan.

Amor je sedla v črn avto ter iz torbe vzela ključe. Čeprav je bila ura okoli petih zjutraj je ona že bila na nogah, popolnoma urejena ter pripravljena za preizkovanje. Ne dolgo nazaj je namreč prejela sporočilo njene šefice in nikakor je ni bila pripravljena čakati. Ko je bila na urniku služba se je tega lotila z veseljem in z natančjostjo. Nikakor ni bila pripravljena delo prestaviti dela in zato se ga je lotila takoj. Končno je našla ključ in že je drvela po cesti. Hotela je čimprej priti tam, da bi vse raziskala. Verjela je v sebe in da ji bo uspelo- zločinec mora plačati in pika. Po ulici je peljala z malo hitrejšo hitrostjo, saj ni hotela zapravljati časa. Svoje rahlo skodrane lase je vrgla čez ramo ter se osredotočila na pot. Ni bila več daleč stran. Nasmehnila se je sama sebi, saj je najraje imela prišparan čas, ki ji bo drugače prišel prav. Končno je prispela do željene stavbe ter stopila iz avta. Zaklenila ga je ter se nasmehnila- bila je ponosna sama nase, da je prispela prav čas. Stresla je z glavo ter se osredotočila na delo. Vzunaj je že stal varnostnik ter čakal na zaslišanje. ''Pozdravljeni. McWertney. Amor McWertney'' se je predstavila ter segla v roko. ''Torej... Danes ponoči je prišlo v vaši trgovini do kraje. Mi lahko poveste kaj več?'' je rekla ter ga vprašajoče pogledala. ''No... Začelo se je z tem, da so v naši prvi trgovini unesposobili varnostnika z uspavalnim plinom. Bila sta dva visoka moška. To se je ponovilo v treh trgovinah. Uropane so bile tri trgovine in ukradeni trije lamborghiniji in enako število ferrarijev. Očitno je šlo za tolpo ali kaj podobnega. Bilo jih je pet moških, po močeh zelo močnih in visokih- onesposobili so varnostnika ter z njegovimi podatki prišli notri. Prav tako je bila tu še ženska, o kateri vam bi znal povedati varnostnik, ki ga boste srečali v tretji prodajalni.'' Amor ga je pozorno poslušala in si vse sporoti zapisovala. Po pričanju, je bila že skoraj prepričana, da imajo zopet opravka z podzemljsko mafijo v Miamiju. ''Hvala za zdaj. No... lahko me sedaj peljete na prizorišče, kjer je bilo ukradeno?'' je rekla ter se nasmehnila. Stopila je za njem ter počasi sta prispela v trgovino, kjer se je očitno zgodil prvi rop.