Bloody Mary Night Club

Julia je preživela še enega tistih dolgočasnih dni, ki so se kar vlekli. Res ni želela niti razmišljati več o tem, zato se je popoldne odločila, da bo odšla v New York. Nakupovanje ni še nikomur škodilo, kajne? Med potjo se je njena volja izboljšala in ni trajalo dolgo, da je bila povsem srečna. Kar se je še stopnjevalo, ko je prišla v velik nakupovalni center, ki je bil zanjo kot nebesa. Cel popoldan je zapravila za nakupovanje, potem pa se je odločila da bo obiskala Bloody Mary club, ki je bil vsekakor njen najljubši tukaj in prav nikoli ni izpustila priložnosti, da ga ne bi obiskala.
Nekaj čez deseto uro je vstopila in nase takoj pritegnila nekaj pogledov. Za to priložnosti si je oblekla oprijete kavbojke, gležnarje in top, čez to pa še usnjeno jakno. Njeni svetli kodri so ji prosto vihrali po hrbtu in pravzaprav je bila najbrž videti namenjena vse kam drugam kot v nočni klub. Ampak pravzaprav z videzom ni preveč izstopala. Pomešala se je med množico teles in se odpravila do šanka, ki je bil pravzaprav vedno njena prva postava. Nasmehnila se je in počakala, da je pritegnila pozornost natakarja, potem pa naročila martini. On nekoliko predrznem pogledu natakarja je samo privzdignila obrv in ga s tem prisilila, da se je obrnil in končno odšel po naročeno.
Julia je počasi začela čutiti vročino kluba, zato si je slekla jakno in jo položila na barski stolček, potem pa se je obrnila proti plesišču in s pogledom preučila ljudi. Nikjer ni bilo nobenega znanca, kar je bilo pravzaprav čudno. Pričakovala bi vsaj en znan obraz, ampak tokrat očitno ni imela sreče. Sicer pa je tako ali tako potrebovala en vsaj dokaj miren večer, da bi se v miru znorela. Njen obraz je spet razsvetlil nasmešek, potem pa je njeno pozornost pritegnil natakar z martinijem. Zahvalila se mu je z bežnim gibom roke, potem pa vzela kozarec v roko in naredila požirek. Očitno jo je čakal še dolg večer.

[ Lyle? ]

Brooklyn. Predel mesta kjer se Lyle ni nikoli zadrževal. Pravzaprav večino svojega časa, preden se je pridružil New Yorškemu podzemlju, preživel na Staten Islandu, kjer je tudi prebival. Tokrat pa se je odločil da potrebuje nekaj novega. S stola je zgrabil jakno ter jo na poti do vrat oblekel. Ker Lea ni bilo doma je zaklenil vrata in ključ varno spravil v denarnico, ki jo je imel v žepu. Po stopnicah se je odpravil do svojega Chevrole-ja ter se usedel in pohodl plin. Čakala ga je približno pol-urna vožnja.
Čez nekaj več kot 40 minut, zaradi gneče na mostu Verrazzano, ki je Staten Island povezovalz Brooklynom, se je ustavil in izzstopil iz avta. 'Kam zdaj?' je pomislil. Brooklyina sploh ni poznal. Nekaj časa se je brezskrbno sprehajal po ulicah, nato pa je zavil v nek Bloody Mary club. Prvič je slišal za ta klub, a to ga ni presenečalo. Že ob vstopu je nekako začutil, da ne spada sem. V klubu so se zbirali predvsem bogataši, on pa nikakor ni spadal med njih.
V svojem revnem življenju je komaj preživljal sebe in mlajšega brata Lea. Dolgo časa je delal kot natakar v nekem zanikrnem lokalu, kjer je komaj služil za odplačevanje najemnine. Delal je od jutra do večera, včasih tudi do poznih nočnih ur. Nikoli ni vedel ali bo domov prišel živ, saj je bil lokal v zelo nevarni četrti. Nekega dne je imel vsega dovolj in je pustil to službo ter se pridružil podzmlju.
In zdaj je bil tu. Razgledal se je naokoli. Sploh ni pričakoval, da bo srečal kak znan obraz, ker niti ni imel veliko znancev. Odločil se je, da bo stopil do šanka in si naročil pijačo, jo počasi spil in se ato odpravil nazaj domov. Ni se nameraval zadrževati dolgo. "Cuba Libre zame" je rekel natakarju ter se usedel na prost stol. Ozrl se je naokoli. Na njegovi desni ni bilo nobenega, na levi pa je na stolu polek njega ležala jakna, ob jakni pa njemu neznano dekle. Delovala je kot, da bi bila tudi ona sama. "Si sama tukaj?" jo je vljudno vprašal. "Vzel je jakno, ter ji jo podal, da bi se lahko usedel zraven nje. "Upam da te ne moti, če prisedem" je rekel in počakal na reakcijo.

[Se opravičujem, za čas ki sem ga porabil za pisanje tega posta, kr ni navidha, bom šu pogledat za postlo, če je tm ]

Ravno je začela razmišljati o tem, da bi se podala na plesišče, ko je k njej prisedel nek neznanec. S pogledom ga je dokaj nezaupljivo premerila, saj previdnost navsezadnje ni bila nikoli odveč. Moški ji ni deloval kot nekdo, ki bi jo želel izkoristiti, ukrasti ali kaj podobnega, zato je po nekaj trenutkih pograbila svojo jakno in jo previdno vrgla čez naslonjalo svojega barskega stolčka. "Da, sama sem." Njegov vljuden ton jo je na nek način razorožil in odložile je načrte o plesišču za pozneje. Ni si mogla pomagati in še enkrat je ošinila neznanca s pogledom. Izgledal je prijeten, ampak navsezadnje je tudi ona sama izgledala več kot prijetna, pa je kljub temu bila pri mafiji. Ravno zaradi te misli je postala nekoliko bolj oprezna, česar pa na zunaj ni pokazala. "Ne, ne moti me." Njen obraz se je prvič, odkar je prisedel, sprostil in namenila mu je prijazen nasmešek. "Sicer pa, jaz sem..." Za trenutek je obmolknila in pomislila, potem pa hitro nadaljevala stavek. "Julia." Tako ali tako je dvomila, da ga bo še kdaj videla. Izpred oči si je popravila pramen svetlih las in se z nekoliko večjim zanimanjem zagledala vanj. Ni izgledal ravno kot tipični obiskovalec tega kluba. Pravzaprav so bile Juliine izkušnje z le-temi vse kaj drugega kot prijetne. Čez obraz ji je spet šinil nasmešek, ko se je obrnila nazaj k svojemu novemu znancu. "In najverjetneje si iz New Yorka?" Njeno vprašanje je bilo skoraj retorično. Bloody Mary je bil dokaj znan kot mafijski klub, čeprav so vanj zahajali tudi razvajeni otroci in poslovneži. V njem se je vsak večer nabrala zanimiva mešanica različnih kultur in ljudi iz povsem različnih mest. Idealen primer za to je bila ona sama, ki je daleč iz Miamija prišla ravno sem.
Naredila je še nekaj požirkov martinija, potem pa s pogledom spet nevsiljivo ošinila neznanca. Na njem je bilo vsekakor nekaj zanimivega, le da Julia še ni ugotovila kaj. Ampak vsekakor je bila odločena, da bo tudi to odkrila.

[ Ne sekiraj se, saj so tudi moji neki čudni danes. ]

'Kakšno srečo imam' je pomislil Lyle. Danes je, tako kot ponavadi spet cel da nameraval prespati doma, a se je nekako spravil iz stanovanja, in kje se je znašel: v popolnoma neznanem lokalu z zelo prijetno neznanko. No zdaj ni bila več neznanak, saj se je predstavila. "Jaz sem pa Lyle" je brez premisleka povedal. Ni ga skrbelo to, da je izdal svoje pravo ime, saj je dvomil, da bi mu ta ženska lahko škodovala na kakršen koli način saj ni delovala, kot nekdo, ki bi delal pri policiji.
Premeril jo je od glave do pet. Ni bila visoka. Imela je čudovite blond lase in modre oči. Predvideval je, da ima kakšnih 20 let. Njegovo opazovanje je prekinila z novim vprašanjem. "O ja iz New Yorka, s Staten Islanda" ji je odgovoril. Po kratkem preomru pa še dodal. "Zelo redko zahajam v druge predele New Yorka, nekako se mi zdi najbolj varno, da se zadržujem v krajih, katere dobro poznam, a včasih ne škodi sprememba okolja. Pa ti? Si od tukaj?" je zaključil z vprašanjem.
Ponovno si je ogledal lokal. Nad pankom se je nahajalo kakšnih 15-20 različnih steklenic z alkoholnimi pijačami, za natakarjem pa je bilo postavljenih še več steklenic z alkoholnimi in brez alkoholnimi pijačami. V primerjavi z lokalom, v katerem je sam delal, je bilo tole, kot če bi primerjal hotel s sedmimi zvezdicami v Dubaju in nek zakotni lokal, bogu za hrbtom, ki je premogel komaj 2 zvezdici.

"Lyle torej." Za trenutek je utihnila, potem pa se spet sama pri sebi nasmehnila. "Me veseli da sem te spoznala." Ni bila že povsem sproščena, ampak tako ali tako ni bila nikoli. Bila pa je veliko bolj sproščena kot prej, ko je Lyle pristopil k njej. Bil je prijeten, ampak deloval ji je kot nekdo, ki ga je vzgojila ulica. Bilo je povsem možno, da se je motila, ampak na njem je bilo nekaj, kar je vsak dan srečevala pri delu in svojih sodelavcih, zato je spet postala rahlo bolj oprezna.
"Jaz?" Lahko bi pričakovala takšno vprašanje, a jo je kljub presenetilo. Ljudje je ponavadi niso spraševali takšnih stvari. "Ne, nisem od tukaj. Pravzaprav sem iz Miamija. Živim v South Miamiju. Tukaj sem se znašla po spletu okoliščin." Nasmehnila se je in naredila še en požirek martinija, medtem ko je na sebi začutila Lylov pogled. Sama si ga je ogledala že pred časom. Seveda za razliko od njega dokaj prikrito. In ga ocenila kot privlačnega na svoj način. Za trenutek je njen obraz spet spreletel nasmešek, potem pa je svojo pozornost spet namenila novemu znancu in se spomnila njegovih prejšnjih besed. "Na nek način imaš prav. Ampak kljub temu sama naravnost uživam v odkrivanju novih stvari." Namuznila se je, potem pa se z zanimanjem ozrla vanj. "Torej, kaj te je danes prineslo ravno sem?" Vedno je bila radovedna, ampak nekaj na njem jo je sililo v nova vprašanja in morala se je nasmehniti sama sebi.

@Christian

Zvok divje glasbe ji je odmeval v ušesih in popila je že odločno preveč. Bila je v družbi ljudi, ki jih je prvič videla in spila vse povprek. Zgrozilo jo je že ob misli na to kakšna trapa je. Kljub vsemu je bila še toliko pri sebi, da je vedela, da mora oditi. Dokler še lahko hodi. Vstala je in v trenutku se ji je grozno zavrtelo. Postalo ji je grozno slabo. Vedela je, da je tistega večera morala zaužiti še nekaj drugega, po alkoholu ji po navadi ni bilo tako slabo.
Odmajala se je proti zadnjemu izhodu, na zrak, da bi se spravila k sebi. Ulica na katero je stopila je bil prazna in temna. Oči je še komaj držala odprte in začenjalo jo je skrbeti. Zakaj za vraga se tako čudno počuti? Ko je začutila grob prijem okoli pasu in mišičasto moško postavo je vedela. Nekdo je vse načrtoval, poskrbel je , da se ne bo sposobna boriti. S komolci ga je grobo odrinila, včasih je to zadostovalo, a sedaj je njeno telo le priletelo ob steno. Od bolečine je zaječala. Prijela se je za glavo in začutila nekaj lepljivega. Kri. "Prosim," je tiho šepnila. V sekundi je bil pri njej, oči so se ji zapirale, ko so njegove roke začele drseti po njenem telesu. Pravzaprav ni več ničesar čutila. Poskusila ga je odriniti, a on se je le smejal. Poskusila si je ogledati njegov obraz, a bilo je temno in vse je videla le zamegljeno. Zaklela je. Bila je tako nespametna, sama je prosila za to. Bil je tako grob. Čutila je njegov prijem na vratu, začelo jo je dušiti. Z drugo roko ji je segel pod majico. Hotela je zakričati na pomoč a glasu ni bilo od nikoder. Med tem, ko so ji po licu začele polzeti solze je prijem naenkrat popustil. Zdrsela je ob steni in z glavo udarila ob tla. Čeprav od strahu in bolečine ni bila več sposobna misliti je vedela, da več nista sama.

Dan se je še preveč hitro prevesil v noč in April je vedela da ne bo ostala doma. Bilo ji je dolgčas in od njene 'nesreče' je minilo že preveč časa. Kljub manjšim bolečinam v rebrih, saj so bili še predeli še vedno nekoliko obdrsani, se je njen obraz zelo lepo zacelil. Kar je ostalo prask in modric je zlahka prekrila z ličili, prav tako pa je bila njena strelna rana na rami lepo prevezana in vsak ki jo je videl, je verjel da je res samo praska in da je bilo vse skupaj prometna nesreča. Sosedje je niso več nenavadno opazovali in ljudje na cesti niso več strmeli v njen pretepen obraz. Kljub vsemu ni hotela izzivati svoje sreče in si na noge povlekla dolge temne oprijete kavbojke, črne škornje z visokimi petami ter srebrno zapeljivo majico, ki ji je uspešno prekrila vse obdrsane predele. Lase je kot vedno pustila da so padali v loku po njenem hrbtu in že nekaj minut kasneje je bila na poti v Bloody Mary. Prostor je res oboževala, čeprav je imela nanj nekaj grenkih spominov. Sem jo je prvič vendar pripeljal Alex in zdaj pojma ni imela kje sploh je. Stresla je z glavo in se odločila da danes tudi za trenutek več ne razmišlja o svojih propadlih zvezah in se osredotoči na prihodnost.
V vrsti ni stala saj so jo kar hitro spustili naprej in naslednji trenutek je bila že pri šanku da bi dobila svoj martini. Barman jo je prepoznal in ji namenil širok nasmeh."Naj uganem. Martini?" Zasmejala se je in mu pomežiknila. "Shaken, not stirred." Tudi sam ji je vrnil nasmeh in ji podal kozarec s prozorno tekočino. Obrnila se je naokrog da bi preučila ljudi okrog nje, naenkrat pa zagledala majhen a udoben kavč, ki se je ravno spraznil. Udobno se je namestila vanj in k ustom ponesla svojo pijačo, da bi se bolje razgledala.

[Tyler.^^]

Za Tylerjem je bil zelo naporen dan poln podpisovanja neke nepomembne dokumentacije in iskanja malenkosti v velikanski bazi podatkov. Zato se je popoldne odločil počiti za kakšno uri. Ko se je zbudil je bilo že precej pozno. Glede na uro se je stuširal po hitrem postopku. Oblekel je kavbojke, čer belo telirano srajco z dolgimi rokavi. Iz hladilnika je vzle pločevinko Sharka ter ga nahitro popil v upanju, da bo vsaj za odtenek dvignil srčni utrip. Za nameček je tokrat kot pot do garaže uporabil stopnice. In učinek je bil želen. Recimo da poln energije se je vsedel v avtomobil in po New Yorški obvoznici z veliko hitrostjo odpotoval do Brooklyna, kjer naj bi v tamkajšnem klubu po imenu Bloody Mary nastopil znan DJ. Komaj je vstopil že so ga preplavili zvoki elektronske glazbe, ki je napolnila cel klub. Stopil je do točilnega pulta. "Martini, Three parts Gin, one part Vodka, a half of Lillet" Je zdrdral natakarju, ki se je začel poigravati s steklenicami. Ty se je nasmehnil. Tudi sam je precej obvladal poigravanje s steklenicami saj je to moral znati, glede na to, da so mu v službi za prikrivanje osebnosti podelili identiteto Toma Bauerja, 28 letnega barmana. Ko je dobil kozarec s pijačo, ter poravnal račun se je obrnil in se razgledal po klubu. na bližnji sedežni je opazil znano postavo. Odločil se je, da se ji bo približal in se prepričal. In res. Bila je njegova prijateljica iz otroštva, oseba na katero je zadnje čase večkrat pomislil. Res je bila April. "Če to ni April naj me strela." se je zarežal in razprl roke, da bi jo objel.

Izkazalo se je, da je bil večer precej dolgočasen. Pa ne da je imela na mislih lovjenje fantov, ali kaj podobnega. Preprosto si je zaželela malce družbe, kakšen pogovor a videti je bilo, kot da bo res morala oditi domov. To je bil že njen drug martini in kozarec je zdolgočaseno vrtela med prsti. Na alkohol je bila navajena, začela ga je uživati že kot zelo mlada in težko bi rekla da ima velik učinek na njo. Morala je biti res velika tekočina, da se je kaj zgodilo. Malce se je vzravnala in bila že pripravljena da odide ko je zaslišala znan glas. Ozrla se je navzgor in nekajkrat pomežiknila. Res da je minilo že kar nekaj let, odkar ga je zadnjič videla a to je bil vsekakor postarana verzija njenega Tylerja. Brez dvoma. Zdelo se ji je kot da je bila nekaj sekund v šoku, da je zmrznila ko so se njene noge kar same vzdignile in mu poletele v objem. Ko je bila enkrat tam ga je močno objela, zaprla oči in vdihnila znan, pomirjajoč vonj, kot včasih. Ni bilo veliko ljudi, ki bi jo znalo pomiriti tako kot on, samo s pogledom, objemom in prijazno besedo. Odmaknila ga je malce stran, da bi si ga pogledala in se široko zasmejala. "Moj bog, tebe pa res nisem pričakovala." Je veselo rekla, saj je bila očitno zelo vesela da sta se zopet videla. Spomnila se je trganja svojega srca, ko je morala oditi, še k eni nadomestni družini, ki pa se je izkazala za zanjo. Kmalu po tistem se je naveličala sistema in tega, da bo on storil kar je prav za njo. Po končani gimnaziji se nikoli več ni obrnila nazaj in si odšla naredit svojo srečo. Kakršnakoli je ta že bila. "Sedi, sedi." Ga je povabila, isti trenutek pa že pograbila za roke in ga povlekla za sabo na sedežno, brez možnosti ugovora. "Poglej se, popolnoma odrasel." Je zamrmrala z občudovanjem in ga z očmi premerila od nog do glave.

@ Lucy

Chris je pohajkoval po mestu ne da bi vedel, kam sploh gre. Bil je brez cilja, in to na petek zvečer, ko bi po vsej logiki moral imeti zmenek ali pa pivo s prijatelji. Naveličano je prečesaval ulice, ne da bi se preveč posvečal, kaj se sploh dogaja na katerikoli od njih, ko je prišel do nočnega kluba, ki so ga poimenovali po pijači - Bloody Mary night club. Nekaj časa se je obotavljal pred vhodom, se kregal sam s seboj, ali naj vstopi ali ne. Če bi vstopil, bi imel možnost spoznati kako dekle, mogoče začiniti večer... A ker nikoli ni povsem točno vedel, kdaj bo moral zakrpati kakega mafijca, se je uprl skušnjavi po pivu ali tekili in naredil nekaj korakov naprej. Še enkrat se je ozrl proti neonskemu napisu, potem pa že hotel nadaljevati pot, ko je v ulici, nasproti katere je stal, zaslišal grobo prerivanje. To ni bil nič posebnega, v stranskih in zakotnih ulicah je bilo ves čas slišati prerivanje, pretepanje ali pa celo streljanje, zato bi se gladko obrnil stran, če ne bi opazil, da je eden izmed prerivajoče se dvojice grobo priletel ob steno. Svetloba svetilke za njim je komaj kaj osvetila ulico, a toliko je videl, da je vedel, da gre za precej suho dekle v rokah nekega grobijana.
"Hej!" je kriknil presenečeno in stekel v ulico. Bilo je očitno, da se moški ne bo tako zlahka pustil zmotiti. Chris se je na hitro ozrl okrog sebe in opazil smetnjak, ki je najvrjetneje pripadal klubu. Iz njega je štrlela skrivenčena kovina in Christian jo je brez pomisleka pograbil in zamahnil po neznancu. Šele ko se je ta zrušil na tla, je opazil, da v rokah drži polomljen barski stol. Hitro ga je odvrgel na tla in skočil do dekleta, ki je ležalo na tleh v manjši mlaki krvi. Počasi jo je pobral - bila je lahka kot pero, očitno pijana in morda celo omamljena. Chris si jo je zadegal v naročje in pohitel ven iz ulice, preden bi se moški lahko pobral in ju spet napadel.
Obrnil se je proti cesti in glasno poklical taksi. Ustavila sta kar dva, ko sta videla, da ima v naročju dekle. Hitro se je spravil v prvega, ki mu je bil bližje in samo jezno ukazal, naj nekam odpelje.

Skoraj bi mu zmanjkalo sape potem ko ga je April tako močno objela. Prijela ga je za roko, usedla sta se a Tyler kar ni želel izpustiti njene roke. Že kot najstniku je bila April zelo všeč in verjetno bi se razvila kakšna zveza, če Tyu nek prijatelj natrosil zgodbico o tem, da je punca vanj zatreskana iz čistega koristoljubja. Od takrat naprej jo je gledal zelo grdo, vse do nekega dne, ko jo je po šoli opazil na samem in jo o vsem izprašal. Spoznal je, da ga ni imela namena niti najmanj zlorabiti. Bilo mu je zelo žal a ga ni bila pripravljena poslušati. Skoraj vsak dan do tega dne se je spomnil nanjo in preplavjal ga je občutek, da se je zaljubil vanjo. "Torej, s čim se ukvarjaš sedaj pri svojih... hm če se ne motim 21 letih?" Namuznil se je ob misli, da je kot otrok v lokalni trgovini kradla lizike, sedaj ji kraja niti na rob pameti ne pride več, vsaj tako je mislil. Med vsem tem dogajanjem je srkal martini in... še vedno držal njeno roko.

Prha je bila zares osvežujoča. Bilo je nekaj kar je potrebovala, po dolgem, napornem, delovnem tednu. Res, da ji Ad ni dala veliko nalog, še manj pa težkih, ampak 12 ur biti zaklenjen med štirimi stenami, gledati v strop ali pa se opajati v kofeinu tudi ni bil najboljši način. Zaprla je vodo, se sklonila nazaj in si lase dobro ožmikala. Nato se je obrisala po vsem telesu in pazljivo stopila ven, da ne bi padla na vlažnih, črnih ploščicah. Ujela je pogled sebe v dolgem ogledalu, ki se je razprostegel po vsej kopalnici. Ni bila vajena same sebe tako svetle, brez ličil, brez podočnjakov. Takoj se ji je pričaral nasmešek na obrazu. Danes ni imela načrtov iti ven, danes je mislila preživeti noč doma, z njenimi najljubšimi igralci in skodelico M&M's-ov, ampak si je premislila. Hitro je priklopila fen v elektriko in si posušila lase. Ovila se je v brisačo, tudi če je vedela, da je sama doma. Ampak lahko bi se zgodilo, da bodo ravno takrat vdrli policaji v njeno stanovanje - kar je malo mogoče, vendar je vedno pripravljena tudi na-to, ker je to vedno utrinek iz njenih najhujših nočnih mor - in jo arentirali. Odprla je omaro in pobrskala po dobrih, udobnih in zapeljivih nočnih oblekah. Delo v bordelu jo je kar spremenilo. Nikoli ni ravno trpela zapeljivih oblačil, ker je včasih to zahtevalo, da si komaj dihal. Zdaj je čutila neko željo po tem, da izgleda drugače. Da poudari svojo postavo, ker je videla nekatere stare ženkice, z razgubano kožo, ki so bile zares dolgo v poslu, se še huje oblačijo kot pa sama. Upala je, da ne bo kdaj tak brezupen primer. Po iskanju v omari je končno le našla eno oblekco, ki je izgledala super in bo z vijoličastimi pegicami (zunaj je bilo zelo mrzlo). Hitro se je oblekla, uredila obraz (ni pretiravala z ličili, kakor je včasih, ampak je zdaj uporabila le navadno barvico). Pripravila si je torbico, pri tem pa ni pozabila jakne, katera bo zadostovala do naslednjega ovinka. Ni mislila iti kam daleč, v kakšen klub v Manhattnu. Sicer je tudi poznala lastnika kluba, bolj bežno ampak obraz je vseeno ohranila nekako v spominu. Njen oče je vsake toliko časa šel na neka poslovodne sestanke med vsemi lastniki klubov iz Amerike, katera so devala denar klubom iz Amsterdama, nelegalno. Videla ga je enkrat v njihovi hiši, iz daljave, ampak se ga je vseeno spomnila, ko ga je videla po devetih letih spet tukaj. Vedela je, da se oče ne gre ravno čistih poslov, zato je bila tudi to neka spodbuda, da se je pridružila podzemlju. Zunaj je bilo dokaj toplo za ta letni čas, ni deževalo kakor je popoldne in sprememba je bila dobrodošla. V torbici je še vedno imela ogromno vsoto denarja, katero je pozabila dati ven po njeni nalogi v bordelu - vsota je bila še vedno od tisih moških. V ulici je že slišala glasno glasbo, katero so vrteli v klubu. Ni ji bila znana, ampak se ji je v želodcu naredil nek 'cmok', katerega je vedno dobila, ko je šla v nočno življenje. Vedela je, da se ne bo vrnila domov ravno trezna, dvomila pa je o tem, da bo prišla domov sama. Postavila se je v vrsto pred klub in kot vedno mogla pokazati svojo izkaznico. Bila je lažna, ponarejena, na njej je pisala njena aliansa. Kmalu jo je varnostnik (ne tako neprivlačen kakor tisti v bordelu) spustil noter, kjer je bila glasba še bolj glasna. Hitro se je splazila do bara, se usedla na enega izmed mnogih praznih stolov in si naročila martini. Torbico je pustila na krilu, kjer jo bo lahko imela 'varno' na očeh - ne bi delala takršnega cirkusa, če v njej ne bi bilo več kot 300$. Stol ob njej je bil prazen in z pogledom je ošinila prostor, kot da bi čakala na nekoga. Natakar ji je prinesel kozarec in jo vprašljivo pogledal, češ, si prepričana da bo prišel? Namenila mu je samo dolg, leden pogled in kajmalu se je obrnil in odšel k drugemu dekletu. Spila je velik požirek dobrega martinija, spet pregledla prostor, ko je črnolasec ujel njen pogled. Bil je Chandler ? Videla ga je na enem izmed hodnikov, bil ji je všeč in - ni bila tako pridna, kakor je videti - pregledala njegove akte. Nasmehnila se mu je, ko se je prisedel. "Hej," ga je odzdravila. "Jaz tebe tudi ne," je odkrito povedala in se mu nasmehnila. "Charlotte," se je predstavila. Bila je prepričana, da je to on in, da ji ni potrebno uporaiti alianse. Pograbila je kozarec in še enkrat popila velik požirek martinija, da ne bi z buljenjem v njegove modre oči izpadla kot en velik idiot.

tagged: Chandler
word count: 785

@ Tyler

April se je zadovoljno smehljala, ko ga je tako zopet videla, všeč pa ji je bilo tudi da jo še vedno drži za roko. Težko se je sploh spomnila zakaj sta se sploh skregala, a bilo ji je všeč da so bile zamere pozabljene. Vsega kar se je spomnila je njenih noči, ki jih je prejokala zaradi zlomljenega srca in kako zelo je bila zaljubljena vanj. "Jaz? Oh.. trenutno sem ravno.. med karierami." Je zamomljala, saj je sovražila da mu mora lagati. A zdaj je bilo prepozno, da bi se premilsila. Bila je kar je bila, ni bilo več poti nazaj. "Pa ti? Upam da kaj bol razburljivega. Kaj si počel odkar se nisva videla?" Minilo je že toliko časa, da se je težko spomnila kako je bil sploh videti. Nasmejano je naredila požirek martinija in ga še trdneje prijela za roko.

Punca se mu niti enkrat v življenju ni zlagala, zato tudi tokrat ni imel razloga, da ji ne bi verjel na besedo. Nasmehnil se je. "Med čim pa se obločaš?" jo je vprašal, a bilo je očitno da ga je preslišala, namerno ali ne. Potem pa je ona njemu postavila isto vprašanje. Tokrat pa se je znašel v precej nerodni situaciji. "Torej ukvarjam se z več stvarmi, 'profesionalno' pa sem barman." Začutil je še nekoliko močnejši stisk njene roke. To mu precej ugajalo. Presedel se je nekoliko bližje in jo z drugo roko nežno pobožal po stegnu. Dvignil je levico v zrak in pomahal natakarju, naj pride do mize in pobere naročilo. "Martini, three parts of Gin, one part of vodka half ov Lillet." Pogledal je April in dvignil levo obrv v vprašanje, kaj bo pila ona. Ko jo je pričel gledati je kar ni moral spustiti z oči. Bila je prečudovita. Nikakor se je nebi moral upreti. Gledal jo je in sanjal hkrati. Iz transa je padel šele, ko je spregovorila April.

(Sorry k je mal kratko)