Jacuzzi

Po tistem, ko jima je z Adrienne ob pomoči alkohola nekako uspelo končati v postelji in vsej zadevi okrog Silver, Leon sam pri sebi nikakor ni mogel več najti pravega miru. V službi mu je bilo neverjetno težko igrati hladnokrvnega in gospodovalnega Diega, saj je imel občutek, da se vse okrog njega sesuva. Pa je bilo v resnici ravno nasprotno, saj je njihov posel naravnost cvetel. A bil je sam in nobena ženska družba ni mogla zapolniti tiste praznine, ki je ostala v njem po tistem, ko je pustil Silver za seboj. In z vsakim novim dekletom se je še bolj povečevala in spreminjala njegovo ranjeno srce v pravi kamen. Z vzdihom je naslonil glavo nazaj, ko je tako poležaval v vročem jacuzziju in si k ustnicam ponesel nov kozarec viskija. Ta večer je pričakoval mir, saj je svojemu varnostniku naročil, naj poskrbi, da ne bo nihče izmed preostalih mafijcev zavil v ta konec, saj si je resnično želel malo sprostitve in miru, čeprav ni vedel, kaj naj pravzaprav z njima. In tako ni niti pomislil na to, da bi se nekomu, da njegova osamljenost navkljub njegovim ukazom ne bo trajala dolgo..

((Lucy? (: ))

Pojma ni imela kaj naj stori sama s seboj. V stanovanju ni zmogla več niti minute. Povsod so bili spomini. Želela si je v bar, a je vedla, da večera ne sme spet prepustiti alkoholu. Morala bo nehati s takšnih početjem, preden postane alkoholičarka. Tega res ne bi prenesla, bila bi takšna kot njej oče in tega se je najbolj bala. Še sama ni dobro vedela kako in kdaj se je znašla v stavbi Miamiske mafije. Hodniki so bili prazni in tihi. To ji je bilo všeč, a nekako si danes ni želela biti sama, bala seje, da bo spet preveč razmišljala o neprijetnih rečeh. Spomnila se je na jacuzzi in si naenkrat zaželela tople vode. Ni imela kopalk, a ponje se ji ni dalo. Spodnje perilo se bo že posušilo. Malce bolj veselo se je tako odpravila proti jacuzziju, na steno je bil naslonjen varnostnik, kar je bilo precej nenavadno. Imel je zaprte oči- predvidevala je ,da spi. To se ji je zdelo prisrčno in tudi nekoliko neodgovorno. Tiho je stopila mimo njega. Slekla je obleko in z nog zbrcala čevlje, da so ostali kar na sredi prostora in stopila proti jacuzziju. Žalostno je ugotovila, da je že zaseden. To je ni motilo, a ko je bolje pogledala je videla, da v njem sedi Leon. To je pojasnilo varnostnika na hodniku. Obstala je in pomislila, da verjetno ni zaželena. Potem pa naredila majhen korak nazaj..

Ni minilo dolgo, preden je Leon ugotovil, da se je ozračje v sobi z jacuzzijem nekoliko spremenilo. Njegove oči so bile sicer še vedno zaprte, v rokah je še vedno držal kozarec viskija, vendar pa bi lahko prisegel, da je nekje na drugi strani slišal tihe stopinje. Vedel je, da karkoli je že bilo, to ni mogel biti njegov varnostnik ali pa kdo, ki bi se ga odločil spustiti noter. Kdorkoli je že bil, se je tam pojavil nenajavljeno.. Je komu uspelo onesposobiti njegovega varnostnika. Leonove oči so se v trenutku široko razprle, nejgova prosta roka je segla po pištoli, ki je ves ta čas počivala na robu jacuzzija ter jo namerila naravnost na drugo stran, natančneje v Lucy, ki je stala tam oblečena samo v spodnje perilo. ''Kaj za vraga pa ti delaš tu?'' je napol presenečeno, napol nejevoljno, ker je moral uperiti pištolo v eno izmed svojih zaposlenih, odvrnil ter povesil pištolo. ''Eh.. saj ni važno,'' je hip zatem že zamrmral, pištolo topo odložil nazaj na rob in se z zavzdihom namestil nazaj v prejšnji položaj. ''Kar pridi.. naj te jaz ne ustavim, saj te očitno tudi Carlos ni..'' je namuznjeno dejal, ko se še kar ni premaknila z mesta, ter ozrl v njeni smeri.

'Sprejem' je bil še hujši, kot je pričakovala. Ne, da se je Leon le vznemiril, ker se je tako priplazila, vanjo je nameril pištolo. Prestrašeno ga je gledala, še nikoli ni nihče tako neposredno meril vanjo. Vedela je, da ne bo sprožil, a kljub temu je bilo malce srhljivo. Bi tudi sama morala s seboj nositi pištolo? Ni vedela ali bi se zaradi tega počutila bolj varno. Ob njegovem namuznjenem pogledu se je odločila, da mu ne bo naredila veselja in odšla. Pa tudi varnostnika ni imela namena izdati. Naj se sprašuje kako je prišla mimo. Hitro je stopila proti jacuzziju in se usedla na nasprotni konec. Kolikor se je le dalo stran od Leona. Z očmi je ošinila njegovo pištolo. Tudi sama se je zleknila in pazila, da se ne dotakne svojega šefa. Zagotovo bi spet znorel. Hotela si je izprazniti glavo in se povsem sprostiti. Zato si je prižgala cigareto in močno potegnila vase. Občutek je bil božanski, vroča voda pa jo je pomirjala. Bilo ji je čisto vseeno, če Leona kajenje moti, pa tudi s ponujanjem cigarete se ni trudila. Odložila jih je ob rob in zaprla oči. Ni imela pojma, kaj naj reče, poleg tega se je tudi bala prva spregovoriti.

Na dušek je izpraznil svoj kozarec in praznega spet odložil na stran, medtem pa s kotičkom očesa opazoval Lucy, ki je tiho prisedla in si meni nič tebi nič privoščila cigareto. Leon se je pri tem ob spominu na njuno nedavno srečanje v pisarni vnovič namuznil, nato pa svoj prodoren pogled malce izzivaje zapičil naravnost vanjo. K vragu z šef-zaposleni odnosom, če pa si je lahko privoščil malo zabave. ''Težek dan?'' jo je povprašal, medtem ko je povsem odkrito opazoval njene sproščene obrazne poteze. ''Oprosti za tak sprejem.. Običajno v odnosu do dekleta, ki se prikaže samo v spodnjem perilu, drugače reagiram,'' se je s hudomušnim nasmeškom opravičil in vrgel bežen pogled proti vratom. ''Bom pa vsekakor razmislil o Carlosovi zamenjavi...'' je nezadovoljno zamrmral.

Dolgo se ni mogla upirati misli, da je v vročem jacuzziju s svojim šefom, ki ni nek stari ogabnež. Ni bil star in bil je privlačen. Ni se imelo smisla zadrževati, saj je bila vendar mlada ženska. Oči so same od sebe pogledale proti njemu. Tudi on jo je gledal. "Takšen, kot vsi ostali." Poskusila se je nasmehniti, da ne bi še njega spravila v slabo voljo. Pa saj tudi sam ni zagledal pretirano srečen. "Pa saj tudi vaš ni bil najuspešnejši, kajne?" Je še dodala in ugasnila cigareto. "Ne bi se smela kar tako priplaziti, a nisem vas pričakovala tukaj ob tej uri, samega. Mislim, da me je vaš varnostnik spustil mimo, ker sem se mu zdela povsem neškodljiva. Mogoče pa to niti ni bilo tako slabo.." Še vedno je ščitila varnostnika, čeprav ji je bilo zanj čisto vseeno. Pomaknila se je čisto malo bližje svojemu šefu. Po glavi so ji blodile misli, ki zagotovo ne bi smele biti tam.

''Takšen kot vsi ostali,'' si je sposodil njene besede in sam pri sebi narahlo zmajal z glavo. Ne, to definitivno ni bil njegov dan, saj je bilo nenavadno že to, da je končal sam v jacuzziju, namesto da bi si kje v kakšnem klubu obdal z družbo mladih lepotic, katere je sicer bolj zanimala njegova denarnica kot karkoli drugega, a česa drugega tako in tako ni pričakoval. Ali pa si želel. ''In prosim - lahko me vikaš. Formalnosti lahko še malo počakajo,'' je še dodal in se ji medlo nasmehnil, ob njenih besedah pa naposled prasnil v smeh, ki je po dolgem času resnično prihajal iz srca. ''Ženska v spodnjem perilu ni nikoli neškodljiva,'' ji je nato požugal s prstom in se še enkrat potihem zasmejal. ''Verjemi mi,'' se je še namuznil in ji namenil enega izmed tisti svojih šarmerskih pogledov, s katerimi je znal omrežiti vsakogar. Navsezadnje je bil še vedno velik ženskar, čeprav je njegovo srce že dolgo pripadalo izključno eni osebi, s katero pa mu prihodnost tako in tako ni bila usojena. ''Pa mi povej.. bi prišla v drugačni opravi, če bi vedela, da sem tu?'' jo je pomenljivo povprašal in se stegnil po steklenici visija, ne da bi pri tem odvrnil svoj radoveden pogled od nje, pri tem pa ji še narahlo pomignil, češ če bi si tudi sama privoščila kozarček.

Njegov smeh je bil iskren in od njega ga zagotovo ni pričakovala. Pogledi so bili povsem drugačni od tistih v pisarni. Očitno še ni preveč spil, saj je bila steklenica dokaj polna. "Pravzaprav sem šla mimo njega še spodobno oblečena.." No spodobna ravno ni bila beseda, ki bi jo dobro opisala. Tudi sama se je rahlo zasmejala, kolikor se je pač lahko. Pomišljala je kaj bi res storila, če bi vedela, da je on tukaj, sam. Lahko bi si lagala, a ni imela namena. Prišla bi prav tako, prav tako bi se slekla in odšla v jacuzzi. Od nekdaj je bila takšna. Oboževala je moško pozornost. "Mislim, da ne bi bilo preveč pametno, da odgovorim na to vprašanje." Tudi sama ga je zapeljivo pogledala, toliko, da mu je dala vedeti, da ni edini, ki to zna in nadaljevala. "A mislim, da tudi sami veste, da ne bi bilo nič drugače. Tudi če bi vedela bi prišla taka. Taka sem. Nepoboljšljiva. " Sprejela je ponujeni alkohol, saj je že tako postala nekako odvisna. Nagnila je steklenico ter si nalila. Izpila je požirek in alkohol je nanjo deloval čudovito, kot zrak, ki ga je dihala in nujno potrebovala. Počutila se je veliko bolje.

''Oh, resno? No potem pa res ne vem, kako si ga pripravila do tega, da te je spustil noter,'' je dejal nekoliko presenečeno, potem pa se spet narahlo namrščil, ko mu je prišlo na misel, da je njegov varnostnik, kateremu naj bi zaupal svoje življenje, zaspal na delovnem mestu. To dejstvo Leona vsekakor ne bi razveselilo, a če je dobro pomislil, tega Carlosu ne bi mogel ravno pretirano zameriti. Navsezadnje je bil zadnje čase kar naprej na nogah. ''Jaz pa mislim, da ni pametno, če svojemu šefu karkoli zamolčiš,'' jo je opomnil in ji namenil strog vprašujoč pogled, ki pa je bil v resnici precej zaigran, saj je bil v tistem trenutku daleč od tega, da bi se šel neko vzvišeno avtoriteto. Z nasmeškom je sprejel njen zapeljiv pogled in nagnil glavo nekoliko na stran v pričakovanju njenega odgovora. Kar je slišal mu je bilo nedvomno všeč, saj je bil navsezadnje moški, ki je imel rad pomanjkljivo oblečena dekleta. ''Nepoboljšljivo je dobro,'' se je zasmejal v odgovor. ''Če ne bi tvegal, da na koncu vsi prestopite na svetlo stran,'' je dodal zmikavtsko in Lucy namenil pomenljiv nasmešek. ''Torej lahko sklepam, da še nisi našla svoje boljše polovice?'' je vprašal, ko se je z nasmeškom vprašujoče zastrmel vanjo, pri tem pa se navidez povsem nedolžno presedel nekoliko bližje k njej, da bi se stegnil po steklenici viskija.

Med ponovnim nalivanjem viskija se mu je široko nasmehnila. ''Jaz pa mislim, da sama najbolje vem kaj je dobro zame.'' Njegov pogled jo je izredno zabaval. Ni imela pojma zakaj, do njega bi morala čutiti izredno spoštovanje, a zdel se ji je tako preprost. Lahko je bila srečna, da njen šef ni bil samovšečen idiot. Njegove naslednje besede so jo spravile v slabo voljo, je res mislil, da je potencialni kandidat za prestop na drugo stran in izdajo. Potem se je pač pošteno motil. ''Mene ne boste nikoli videli na njihovi strani. Raje izberem smrt.'' Nasmehnila se je in poiskala njegove oči. ''Sovražim jih. Čisto vsakega. Ljudem se kažejo, kot nekakšni angeli varuhi v resnici so še slabši od nas.'' Zadrževala je bes, ki je vrel v njej. ''Ko pa jih resnično potrebuješ ti nikoli ne bodo priskočili na pomoč. Stvari bi morali poboljšati, pa jih samo poslabšajo.'' Besede so ji obudile grozne trenutke z očetom in policisti niso nikoli ukrepali, pa čeprav so jih sosedje ves čas klicali. Počasi se je umirila in se spraševala zakaj mu vse to razlaga. ''Sploh pa sem v tej službi končno našla sama sebe. Končno čutim, da nekam pripadam. Mogoče se vam bo zdelo osladno a..'' Premislila je, če naj sploh pove kaj v resnici čuti, a bilo ji je vseeno kaj bo mislil. ''Včasih se mi zdi, da sem dobila priložnost za novo družino.'' Še vedno ga je gledala, potem je končno umaknila pogled. Povedala je kar je želela in vse je bilo čista resnica. ''Nevem.'' Pomislila je na Nathana, ko ji je zastavil naslednje vprašanje.'' Pa vi? Sama predvidevam, da je tam nekje gospodična za vas in predvidevam, da jo že dobro poznate..'' Še vedno je gledala stran. O ljubezni ni rada govorila. Še sama ni vedela, kaj sploh hoče. ''Moje srce in glava se nikakor ne strinjata..'' Spet ga je pogledala, ko je začutila, da se ji je nekoliko približal. Zakaj je bila z njim tako zlahka iskrena?

''Oh, v to sploh ne dvomim,'' je odvrnil na njene besede in se ji medlo nasmehnil, ko jo je opazoval pri nalivanju viskija. Opazil je spremembo na njenem obrazu ter se temu sam pri sebi zgolj poznavalsko namuznil. Mar niso tega trdili vsi? ''Smrt v tem primeru sploh ni izbira. Je samo posledica..'' je pojasnil z nasmeškom in nekoliko nagnil svojo glavo na stran, medtem ko jo je še vedno z zanimanjem opazoval. ''O ja,'' je strinjajoče pokimal, ko je ob tem pomislil na Rileya, ki je bil kar se tiče FBIjevcev njegov največji sovražnik. Tako 'poslovni' kot tudi osebni. Vse ostale je veliko bolj podcenjeval, potem pa je bila tu še Silver, ki je bila daleč od tega, da bi jo lahko sovražil, njen poklic gor ali dol. Kakšna ironija.. Prisluhnil je Lucy in svoj pogled malce preiskujoče sprehodil po njenem obrazu, saj se mu je zdelo, da govori precej iz svojih izkušenj, vendar v zvezi s tem ni nameraval drezati vanjo. Navsezadnje je vsak mafijec tu pristal z razlogom, vsakdo je imel za seboj svojo zgodbo – sam pri tem seveda ni bil nobena izjema. ''To me sploh ne preseneča,'' se je blago nasmehnil, ko je omenila pripadnost in to, da ji mafija pomeni neke vrste novo družino. ''Navsezadnje smo res neke vrste družina, ker je to edina družba, kateri lahko pripadamo. Zato tudi nikoli ne sprašujem po razlogih, ki so nekoga privedli k nam.. Jaz samo ponujam okrilje, v zameno za to pa zahtevam predanost,'' je skomignil, saj se mu je vse skupaj zdelo precej preprosto. In je tudi bilo, veliko bolj kot pri tistih pravih družinah, kjer pravila niso bila tako zelo dosledna. Ob njenem odgovoru glede ljubezni se je sam pri sebi nekoliko zamislil ter pri tem seveda pomislil na Silver, ki se je povsem skladala z Lucyinim predvidevanjem, katerega pa ni imel namena potrditi. ''Ljubezen je nepredvidljiva,'' jo je zato na nek način zavrnil.''Poleg tega pa je slaba za posel. Zmeša ti glavo, da pozabiš, kaj so tvoje prioritete, kaj je tvoje delo in navsezadnje to, kdo si,'' je ravnodušno zamrmral, potem pa si na ustnice povrnil droben nasmešek. ''Ampak eno bo nazadnje premagalo drugo,'' je odvrnil, ko so se njegovi prsti končno oklenili steklenice viskija. Spet se ji je medlo nasmehnil, potem pa opustil namen, da bi si privoščil požirek viskija in svojo roko raje dvignil proti njenemu obrazu. ''In nekega dne boš vedela,'' je tiho dejal, ji s prsti odmaknil pramen las, svojo dlan pa pustil počivati na njenem licu.