Jade's place

Abigail je počasi stopala po ulici. Danes je imela v načrtu obiskati staro prijateljico, z katero jo je vezala velika skrivnost. To, da so obe ubile očeta, najbrž res ni bilo nekaj vsakdanjega, pa čeprav je Abigail to storila po nesreči. V glavi se ji je zopet odvrtel prizor. Stresla je z glavo, da bi odgnala misli. Ozrla se je po ulici. Še par korakov, pa bom prispela do bogatega stanovanja si je rekla ter se zasmejala. Še vedno ji ni bilo jasno, kaj ljudje vidijo v bogastvu. Stopala je dalje z cigaretom v ustih ter pihala oblačke.Končno je prispela pred veličastno stavbo. Odvrgla je cigaret ter ga pohodila. Stopila je v stavbo ter stekla po stopnicah do dvigala, ki je vodil v Jadino stanovanje. Pred njim je zagledala že poznan obraz varnostnika, ki so mu oči žarele, saj je kot vedno pričakoval denar. Abigail je povlekla iz žepa denarnico ter mu v roko stisnila denar, on pa jo je Jane odpre. ''Heila'' jo je pozdravila ter vstopila.

Po naporni noči, ki se je zavlekla v jutro, se je Jade naslanjala na šank v kuhinji in si ogledovala zbirko alkoholnih pijač. "Nič, klin se s klinom zbija," je zašepetala sama sebi in si natočila dobro merico vodke ter dodala nekaj češnjevega sirupa in led. Pisk prihajajočega dvigala ji je odzvanjal v glavi, ko je naredila prvi požirek.
Zagnala se je proti dvigalu, kolikor hitro je bilo to mogoče glede na njeno stanje. Mačka sicer ni imela, ampak alkohol se ji je pretakal po žilah, bila je utrujena in glas je videl že boljše čase. Po pištoli ni segla, saj bi lahko bil lastnik zgradbe, ki je je obljubil obisk, da bo preveril, če je vse v redu. Zato si je nadela kar soliden nasmešek in počakala, da so se vrata dvigala odprla.
Ko pa je zagledala nasmejano rdečelasko, se ji je čeljust pobesila od presenečenja. "Abigail?" je nejeverno vprašala in njen hripav glas je izražal veselje ob ponovnem snidenju. "Abigail! Ne morem verjeti!" je radostno vzkliknila in jo potegnila naprej. Utrujenost je v hipu izginila.
"Kaj počneš tukaj? Veš kako dolgo se že nisva videli? Niti v najbolj norih sanjah si nisem predstavljala, da bom tebe srečala tukaj. Oh kako lepo je videti znan obraz tako daleč od doma!" Zopet jo je veselo objela in se šele potem spomnila manir. "Oprosti, kar blebetam brez, da bi te vprašala kako si in kaj boš spila!" se je nasmehnila. Abi je bila ena redkih, če ne kar edina, ki je Jade videla tako nasmejano in dobre volje.

((sam tko, mojemu liku je ime Jade, ne Jane ))

Vrnila ji je objem. Tudi sama je bila neznansko vesela, da zopet vidi staro prijateljico. Veselo je vstopila. Kot je pričakovala je bilo stanovanje polno obilja. To je ni niti malo presenetilo. Res je bilo lepo videti znan obraz tako daleč od doma. Spomnila se je, ko se je poslovila od Jade. Bilo je precej boleče, saj je bila velika škoda izgubiti dobro prijateljico, ki ji je odpustila vse, tudi to, da je pri mafiji. ''Super sem''. Ji je odgovorila ter se nasmehnila. ''Pa ti? Kako ti gre?'' jo je vprašala ter tudi njej je na obrazu se razlil nasmeh. Res jo je lepo bilo videti nasmejano. Kakor v starih časi. ''Če se da, lahko vodko. Drugo, kaj boš dala notri eksprementiraj sama'' ji je odgovorila ter se zasmejala. Jade je bila defenitivno mojstrica v tem. ''In kaj te je preneslo sem?'' jo je vprašala. ''Mene... saj veš, kaj se je zgodilo po tisti nesreči z očetom. Mogla se uiti'' ji je rekla ter se kislo nasmehnila. Tisti dogodek, res ni bil nekaj, z čim bi se posebej hvalila. Čeprav je vedela, da kdo drug bi se. Njena najboljša prijateljica Monica seveda. Vendar ona se ni mogla.

"Kot lahko vidiš mi ničesar ne manjka," se je nasmehnila Jade in odšla proti šanku. "Nočni klub, ki sem ga odprla je krasno uspel, tako da sedaj dejansko sama zaslužim denar, ki ga porabljam. Preostanek dediščine pa sem lepo naložila, za vsak slučaj," je povedala med pripravo pijače. Vodki je primešala rjav sladkor, limeto in dodala nekaj lističev mete. Seveda ni pozabila na slamico, saj nihče ni maral listov mete med zobmi.
"Te čisto razumem," je prikimala, ko je Abigail podala pijačo. "Tudi jaz sem enostavno morala iz Londona. Tam nisem mogla več dihati. Ko se je zapuščinska razprava končno zaključila, sem vzela svoj del dediščine in se napotila naravnost čez lužo. Tak nočni lokal v Londonu ne bi nikoli uspel." Še vedno ni mogla verjeti, da je očetov umor izpeljala tako zlahka. Razlog smrti: srčni infarkt zaradi kombinacije alkohola in uspaval.
"Imaš še kdaj probleme zaradi nesreče? Dobro veš, da moraš samo reči, če kar koli potrebuješ." Zdelo se ji je kar malo krivično koliko problemov je imela Abi zaradi nesreče in kako zlahka se je ona izmazala z umorom. Poleg tega ji je bilo čisto vseeno ali je Abi pri mafiji - važno, da je živa in je z njo vse v redu.

''Nočni klub? Če ga imaš v lasti ti, ga morem obiskati'' ji je rekla ter se zasmejala. Res ga je morala, saj vse kar je imela Jade v rokah je bilo parfektno. ''Trenutno se je poleglo'' je odgovorila ter v roke prijela kozarec. ''Nihče me več ne išče. Očitno sta se Luciano in Claudia le umirila z iskanjem'' ji je odgovoria ter roke so se ji začele tresti. Ob misli na brata in sestro se je v trenutku vse spremenilo. Neizmirno ju j pogrešala, pa čeprav sta bila na nasprotni strani. Pogledala je proti Jade. Neznansko je bila vesela da jo zopet vidi. Takšne sreče, že dolgo najbrž ni občutila. ''Mimograde... Koliko časa nameravaš preživeti tukaj?'' jo je vprašala. Čeprav je bila prepričana, da se bosta lahko še lep čas družili jo je po eni strani le skrbelo, da bi zopet ostala sama v Miamiju. Sicer je že pomislila na vrnitev, ampak to bi bila tudi vrnitev spominov, zato je to hitro odvrgla. Naredila je požirek ter kozarec odložila na mizo. Ja imela je prav, bil je prekleto dober, kot vedno.

"Seveda ga moraš!" se je nasmehnila Jade. "Ti člansko izkaznico lahko kam pošljem ali jo boš prišla sama iskat?" Hotela ji je prihraniti pot, ampak obenem se je bala, da bi tako izdala njeno skrivališče. Še posebej, ker so se stvari končno malo umirile. "To je pa lepo slišati," je prikimala. Vedela je kako dobro se je Abi razumela z bratom in sestro, zato je bilo toliko bolj boleče, da sta jo sedaj iskala.
"Hja zaenkrat sem tukaj za nedoločen čas. Moram priznati, da sem na klub zelo navezana, poleg tega mi je neznansko všeč, da me nihče ne pozna in se na ulici ljudje ne obračajo za menoj, mi izrekajo sožalje in podobno." Zdravnik je kot razlog očetove smrti označil srčni infarkt, kar je bilo po eni strani enkratno, ker je šlo uradno za naravno smrt, po drugi strani pa so se vsi zgrinjali okrog nje in mame ter sestre in kar niso hoteli stran.
"Kaj pa ti? Kje točno sploh živiš?" se je pozanimala.