Adriennina vila

Po urah iskanja in zbiranja informacij v zvezi z moškim, s katerim se je Leon spustil v igro mačke in miši, je končno vedel dovolj, da je bil pripravljen poklicati Adrienne, ki naj bi glede tako imenovanega Rileya Browning Giggsa, FBI preiskovalca, vedela veliko več, kot je lahko izbrskal s pomočjo računalniških hekerjev. Bilo je nekje točno popoldne, ko se je Leon zleknjen na ležalniku na svoji terasi odločil vzeti svoj mobilec v roke ter odtipkati njeno številko. Nikoli si ne bi mislil, da bo bil prav on tisti, ki bi si jo tako močno želel slišati, a posel je bil posel. Četudi tokrat malce bolj osebni. Pritisnil je tipko za klic in si prislonil slušalko k ušesu, med čakanjem pa svoj pogled, skrit pod velikimi sončnimi očali, sprehajal vzdolž plaže, ki jo je imel takorekoč pred pragom. ''Pozdravljena, Ad,'' jo je prijazno pozdravil, ko se je na drugi strani končno oglasil ženski glas. ''Tri besede: Riley Browning Giggs...''

Ad je ravno preklinjala hektolitre dežja, ki so se zlivali vse okrog, in hitela s pospravljanjem sinovih igrač po vrtu, ko je zazvonil njen službeni mobilnik. Otrpnila je in ošinila ševilko, ki pa je bila njej neznana. Opazila je tujo klicno kodo in takoj pomislila na mamo. To bi bilo sicer nenavadno, ker je mama ni pogosto klicala, še najmanj pa na službeni mobilnik, a Ad ji je zagotovila, da lahko, če je nujno, stori točno to. Odprla je pokrov telefona in se oglasila s presenečenim in malce prestrašenim "Prosim?".
Ko je na drugi strani zaslišala Leonov glas, je malo lažje zadihala, a rekla ni nič, saj jo je že udarilo. Riley Browning Giggs. Nekaj časa je bila le tiho in je stala na dežju ter zijala v gladino vode bazena za svojo vilo, katero je dež kodral, da je izgledala kot sinje modro jezero. Spomini so prihajali na plano kot film, stari spomini, katerih rane pa so se šele komaj zacelile. Potem pa se je le vrnila v resničnost, ko je zopet zaslišala svoje ime.
"Od kje pa ti to ime?" je najprej zahtevala in stopila pod streho skupaj z veliko blazino, ki jo je vzela iz bazena.

Nestrpno je čakal na njen odgovor, a vse kar je dobil z druge strani je bila tišina in nekakšno šumenje, ki bi prav lahko pripadalo zvoku padajočega dežja. Ali pa celo že kar naliva.. Toda Leon ni imel časa, da bi se mu Ad smilila zaradi vremena, ki jim je šel tu v Miamuju veliko bolj na roko. ''Ad?'' jo je spet poklical po imenu, ko mu še vedno ni odgovorila. ''Zakaj mi ne bi raje ti naprej povedala, kako za vraga je možno, da FBI preiskovalec ve zate.. in da sploh ne omenjam tega, da ti sporoča, da je bila dietna torta prav zares okusna, karkoli že to pomeni,'' je Leon odvrnil nazaj z resnim glasom, ki je bil mešanica neodobravanja in sarkazma. ''In mar nisi bila ravno ti tista, ki je nekoč omenjala nekaj v zvezi s tem, da take stvari niso dobre za posel?'' je še dodal kar malce obtožujoče, saj se je še dobro spominjal njenega nastopa v zvezi s Silver.

Ad je tiho poslušala Leonove besede na drugi strani telefona in omemba dietne torte jo je dokončno prikovala na tla. Zatisnila je oči in se stresla. Če je Riley odšel na Florido zato, da bo Leonu ves čas dihal za ovratnik in po možnosti poskušal preko njega še do nje same, bo morala Ad spet ukrepati. Dolgo je ugotavljala, kako da se je odselil - kako je vedela za to, je bila spet druga zgodba - zdaj pa ji je nenadoma vse postalo jasno. Roka, v kateri je držala blazino, ji je omahnila ob telo, blazina je zdrsnila iz rok in Ad se je utrujeno naslonila na steno svoje vile.
Leonovo vprašanje jo je rahlo zbegalo. "Kdaj sem pa rekla, da dietne torte niso dobre za posel?" je vprašala, a hip za tem se ji je posvetilo, da Leon verjetno ne misli torte. "Leon, kje si ga srečal? Ta tip je..." je začela in potem zavzdihnila. "To, da je Ril... Giggs na Floridi, sploh ni dobro. Niti malo..." je momljala v telefon bolj sebi kot Leonu.

''To ni smešno, Ad,'' je Leon naveličano zamrmral v mobilnik, saj je imel kar se tiče te zadeve z Giggsom le bore malo potrpljenja. In da je sedaj tako govoril s svojo edino nadrejeno, mu je bilo resnično prav malo mar. Sploh če je imela tudi sama skrivnosti in to še take, ki resnično nise bile dobre ne zanjo, ne zanj. ''Nadut in predrzen domišljavec?''je predlagal, ko je Ad zmanjkalo glasu, nato pa tudi sam zavzdihnil v slušalko. ''Poslušaj... Se spomniš Mista Tomate? No, on je bil eden izmed policajev, s katerimi smo imeli opravka. Pravzaprav je bil vodja cele operacije, ki pa seveda ni uspela, ker mi ga je uspelo ukaniti.. Včeraj zvečer pa sem ga ponovno srečal tu v enem izmed barov. In po pravici povedano nisem prepričan, kaj ga je prineslo na Florido. Vendar pa ti lahko zatrdno rečem, da bo sedaj poskušal narediti vse, da me spravi na hladno. Razumeš, kaj ti hočem povedati? V zvezi z njim hočem vedeti vse. Vse, kar veš..'' je povzel vse skupaj v nekaj stavkih ter pri tem seveda izpustil tiste male podrobnosti v zvezi s tem, da je bil pravzaprav on sam tisti, ki se je spustil v to nevarno igro z njim. ''Mimogrede.. Je to dež, kar slišim?''

Ad se je malo namrščila ob Leonovem tonu, a je vseeno sledila pogovoru, ki ga je vodil njen podrejeni. "Se pravi, se poznata?" je vprašala ne da bi se mogla zadržati, ko je označil Rileyjev značaj, ki po Adriinem mnenju ni bil daleč od Leonovega. Ob njegovem vprašanju je pokimala, a ko se je spomnila, da je na telefonu, je potrdila še z besedami.
"Vem, da je bil... On je bil tudi na tistem primeru, ko so ujeli in zaprli eno izmed naših deklet, da sem se morala osebno vmešati, da ni ujel še druge. Takrat sva oba končala večer prestreljena." je obujala nenavadne spomine, ki so jo obdajali z mešanimi občutki. Ni dvomila, da Leon ne ve, da govori o Pomorskem sejmu, saj je bil incident zadnjega večera po vseh časopisih in je morala Ad poslati nekaj ljudi okrog, da je članek dobil prirejeno podobo.
"Vse kar vem o njem?" je počasi ponovila in potem v misli priklicala njuna srečanja. Sedla je na ležalnik v bližini in pomislila. V misli ji je prišel prvi dan, ko je videla Rileyja v vrsti v Taco Bellu in je njeno srce skoraj eksplodiralo. Zatisnila je oči in se zbrala. Ni smela pustiti, da jo zopet odnese. Riley je bil zgodovina, zdaj je bil tu le posel in Giggs, agent Giggs. Zajela je sapo in se odkašljala. "Vem da je iz Brooklyna, najel je neko staro stanovanje, ampak pred kratkim se je odselil. Po mojem bo na Floridi kar nekaj časa." je začela. "Čeprav ni pričakoval, da bo tam naletel ravno nate." je dodala. "Tip ima srečo..." je dodala malo tišje in s precej nejevolje v glasu. Ošinila je varuško, ki je prišla vrnit ključe, preden odide domov, in Ad ji je v roke stisnila dvajsetaka, ki ga je pred tem imela v žepu hlač še izpred nekaj ur, ko je dobila neko stavo. Pokimala ji je v pozdrav in spet sedla nazaj na mehak ležalnik, čeprav bi lahko šla noter na toplo. "Rad se izdaja za fotografa..." je potem v spomin spet priklicala manjšo podrobnost. "Precej neuporabno, vem..." je dodala znervirano. Vse skupaj jo je precej vrglo iz tira. Potem se je spomnila, da sta govorila tudi o družini. "Po mojem ima neke težave z očetom ali kako že, z mamo sta se odselila iz Anglije, če se ne motim. Je ločen..." je dodala. "Joj, Leon, ne vem, če imam kaj pametnega..." je dejala in se lopnila po čelu. "Strah ga je teme in pajkov." je dodala potem, ko se ji je v spominu spet narisal Taco Bell. "To pa je tudi vse. Bom pogledala, če je za seboj pustil kako sled, pa ti sporočim." je rekla. Vstala je in se ozrla okrog sebe.
"Ja, dežuje kot da je D dan..." je zmajala z glavo. Stopila je nazaj noter in se odpravila do omare, na kateri je ležala pošta in velika rjava mapa. Odprla jo je in se zagledala v fotografije Silver, Leonove 'bivše' ljubezni, ki jih je slikal njen 'paparazzi'. Ni vedela, ali bi bilo pametno povedati Leonu, da ima Silver pod drobnogledom vse odkar je odšel. Verjetno ne. Zaprla je mapo nazaj, pred tem pa še ošinila listek, na katerem je pisalo, da je odpotovala v Miami. S tem se bo že ubadal sam.
"Še kaj?"

''Hmm poznava... Kako bi rekel..? Giggs najbrž še ne ve, da sem na vrhu Miamija, vsekakor pa pozna mojo pravo identiteto. In jaz poznam njegovo. Sicer pa sva bolj na Tom&Jerry stil, če veš, kaj mislim,'' je odvrnil in se ob misli na njuno malo igrico sam pri sebi hudomušno nasmehnil, nato pa se povsem posvetil Adriinemu pripovedovanju. ''Autumn in April,'' je Leon nezadovoljno zamrmral. Dve dekleti, ki sta mu pomenili nekaj več kot zgolj občasne avanture. Še posebno April, ki je bila najboljši približek najboljše prijateljice, kar jih je kdajkoli imel. Še en razlog, da s tem Giggsom poračuna tako kot si zasluži. Dejstvo, da je bila Ad tistikrat zaradi Giggsa ranjena, je gladko preslišal, saj si je navsezadnje morda to celo zaslužila. Še vedno namreč ni vedel, kaj točno je bilo med njima.
''Vse, kar veš,'' je pritrdil na njeno vprašanje, se lagodno stegnil na ležalniku, kjer ga je žgalo vroče opoldansko sonce in čakal na njene odgovore. ''Za zdaj..'' je zamrmral na tisto, da ima Giggs srečo. Vsekakor je to dejstvo Leon v bližnji prihodnosti nameraval spremeniti. Zavil je z očmi, ko je sama priznala, da nima nič uporabnega, vendar pa se je raje odločil molčati in počakati na nadaljevanje. ''Daj no, Ad, to je pomembno,'' je vztrajal, sedaj tudi sam že malce nejevoljen. ''Ločen praviš? Dobro.. Morda veš, kdo je njegova bivša žena? Tole bi znalo biti še uporabno..'' je odvrnil in se sam pri sebi pretkano nasmehnil. Pri človeku poiščeš njegove šibke točke pa si takoj na konju. ''Super.. Potem je najbolje, da ga zaprem v sod poln pajkov in ga vržem v črno luknjo,'' je zagrenjeno dodal, nato pa sam pri sebi zavzdihnil, ko je videl, da to ne pelje nikamor.
''Sožalje. Pri nas pa jasno, brez oblačka. Morala bi videti to morje..'' jo je smehljaje malce podražil in prestavil slušalko na drugo uho. ''Ad, če se to v zvezi z Giggsom...'' je začel in spet zavzdihnil, ko ni vedel, kako naj nadaljuje. Nikakor ni želel zveneti obupano, saj je bil daleč od tega. Pravzaprav se je še vedno počutil, kot da ima vse pod nadzorom, a če je hotel priti tej zadevi do dna, je moral to tudi storiti... ''Hočem reči, da bi bil kmalu že skrajni čas, da se odpraviš na počitnice...''

Ad se je malo namrščila, saj je pričakovala jedko pripombo, ne pa resen odgovor na retorično vprašanje, kakršnega je podal Leon. Vedno bolj jo je presenečal, in še to povrh vsega pozitivno. Očitno ga je novo delo precej spremenilo.
Ni čisto razumela metafore o slavni dvojici mačka in miši, a se ji je zdelo, da ima opravka s tem, da gre za neskončen lov in da je s tem mislil nase in na Rileyja ter njune večne igrice.
"Ja, oni dve..." je pokimala, čeprav je ni mogel videti, in zavzdihnila. Spomini na tisto akcijo so še vedno odzvanjali v njeni glavi in povzročali bolečine med hojo.
Ko je bilo njegovo razočaranje o njenih informacijah očitno, se je še enkrat jezno namrščila. "Nisem detektiv, Leon, in če me oseba ne zanima, ne vem kaj veliko o njej." je zanergala v telefon. "Lahko pa osebno poizvem še kaj v prihodnosti - to je vse, kar vem za zdaj. In nimam pojma, kdo je njegova žena." je dodala, nejevoljna zaradi leonovega tona, s katerim se je pogovarjal z njo. "Vem samo, da je Riley, ko pride do žensk, copata, da se reče. Ona je bila tista, ki ga je prevarala in odšla, ker je on preveč slep za določene stvari. Če mu za vrat pošlješ kako dekle z namenom, da ga zamoti, ti bo gotovo uspelo." je še dodala.
Ob omembi vremena se je ozrla nazaj skozi vrata terase in zavzdihnila. "Saj morje vidim, ampak razled ni tako zelo prijeten kot je verjetno tvoj." se je medlo nasmehnila. Ob njegovem 'predlogu' se je zasmejala. "Saj če me pogrešaš, lahko tako rečeš." se je pošalila in potem pokimala svojemu odsevu v steklu. "V roku enega tedna bom poskusila zbrati čim več informacij in če ne bo šlo drugače, pridem." je rekla z rahlim cmokom v grlu in potapkala mapo pred seboj, preden je odložila telefon.

[te pokličem kmal ]

''Ne vem, Ad. Zadnjič si rekla, da vse veš,'' se Leon kot ponavadi ni dal kar tako ošteti zaradi lastne predrznosti in jo ponovno opomnil na njun zadnji pogovor. ''No, potem pa prosim lepo,'' je zagodrnjal nazaj, ko se je končno ponudila, da mu bo pomagala pri zbiranju informacij. Sicer Leon še sedaj ni zvedel, kaj je bilo s tisto dietno torto, a zaenkrat ni želel več drezati v osje gnezdo, ki se je zdelo že sedaj nekako polno sršenov.
''Verjemi ali ne, to z žensko sem že poskusil. In mislim, da imaš čisto prav…'' se je nasmehnil v telefon. ''Sicer pa je to dolga zgodba. Morda drugič,'' je še hitro dodal in zaključil temo, preden bi se pogovor spremenil v kaj, česar ji še ni imel namena razkriti. ''Tisti tvoj otoček ni nič v primerjavi z mojim,'' je spet odvrnil smehljaje, pri tem pa se počasi dvignil v sedeč položaj, saj je ocenil, da bi se bilo morda pametneje izogniti tej pripekajoči vročini, preden bi jo njegova koža preveč skupila. ''Pogrešam te Ad,'' se je takoj očarljivo nasmehnil, kot je to znal samo on. Seveda se je tudi sam samo šalil, a jo je kljub temu nekako želel videti v Miamiju. ''Naredil bom prostor zate,'' je odvrnil na njen odgovor, s katerim pa ne bi mogel biti bolj zadovoljen. Še zadnjič se je nasmehnil v slušalko, nato pa ob zvoku prekinjenega klica tudi sam odložil slušalko ter se z zadovoljnim vzdihom zazrl proti morju.

((can't wait ))