This is me... now.

okej, sem se še js spraula napisat svoj opisek...
Ime mi je Nastja, sam me večina ljudi kliče Nast [razlika je velika ;P ]
Določenim osebam dovolim, da me kličejo Nasteq
No potem, stara sem dvajset let, v življenju sem preživela že velik, vsaj pomojem mnenju ;P
Rodila sem se aprila, če te zanima katerga leta izračuni
Pri petih letih smo se zarad očijeve službe (zdravnik) preselil v Kanado, natančneje v Vancouver.
Šok je bil velik, ampak sem se privadila. Na srečo se slovensko nisem čist obvladala, tako da sem se angleščino naučila zelo hitro(zdi se mi da sem porabila leto in pol). No šolala sem se tu pa tam, šlo mi ni preveč dobro.
Pri šestih letih sem dobila mlajšega bratca, ime mu je Tay, ker sta starša hotela nekaj dokaj slovenskega (tega nisem preveč dojela).
No gremo naprej...sem kadila, sem pila in to še danes kdaj pa kdaj počnem. Sem se priznam tudi drogirala, ampak zdi se mi, da samo en mesec, potem sem dojela kaj se dogaja z mano.
No moj videz bi lahko opisali kot povprečen...visoka 172cm, težka malo manj kot 55kg, dolgi rjavi lasje, barvala sem se že na črno, blond pa tudi pink. (rjava je moja naravna barva las) Glede stila oblačenja..rada se oblačim normalno, imam nekaj oblačil priznanih znamk, vendar večino časa ležijo v omari.
No pa če nadaljujemo še malo z mojo biografijo. Pri sedemnajstih letih sem se naveličala okolja in hotela sem se preseliti. To sem staršem ves čas vbijala v glavo, vendar sta ta rekla, da se ne mislita seliti, ker jim gre tukaj predobro. Bila sem žalostna in jezna. Ampak kmalu sem spoznala kaj bom naredila.
Uganite kje sem zdaj. V Sloveniji. Po dolgem prepričevanju sta mi pred pol leta dovolila, da odidem. Preselila sem se v svojo domovino, saj sem želela odkriti od kod sem. Zaživela sem pri babici, ki mi je dovolila, da ostanem pri njej. Delam kot natakarica v gostilni, ki je v babičini lasti. Spoznala sem tudi svoje sorodnike. Spoznala sem kaj sem zamujala, in to še velikokrat očitam staršem, ki mi vedno obljubljajo, da me bodo prišli obiskat. Taya že prepričujem, da pride nekoč živeti sem.
Živim pa v majhnem kraju, 30km od Ljubljane. Moje življenje mi je všeč, edino kar pogrešam kdaj pa kdaj je celoten Vancouver, saj je razlika očitna.

slikca pa pride, sam mam zaenkrat same take, ko sem v vinjenem stanju