Bar Italia

Če je bil Leon povsem iskren, ge je ob vrnitvi v New York prevevala cela množica mešanih občutkov. Na nek način je bilo lepo obiskovati kraje, kamor je nekoč pogosto zahajal, po drugi strani pa se je ob tem sam sebi zdel kot popoln tujec. Z gelom nazaj počesani lasje in draga obleka, ki si jo je sedaj kot mafijski šef brez težav privoščil, so naredili iz njega popolnoma drugega človeka kot je to nekdaj bil - bolj ali manj razcapan in razkuštran, zaudarjajoč po alkoholu in cigaretnem dimu. Še najbolj čudne občutke pa mu je vzbujalo dejstvo, da so ga tu še vedno vsi poznali bodisi pod imenom Leon ali njegovim vzdevkom - Angel, medtem ko je v svoji denarnici prenašal ponarejene dokumente, s katerimi se je predstavljal kot senor Diego Ramon Castro. Še bolj čudno pa je bilo to, da se je tak odpravil na srečanje s svojim dolgoletnim prijateljem Aaronom, do katerega je že od nekdaj gojil nekakšen bratski odnos. Tako kot vse ostalo tudi njega ni videl že vse od svojega odhoda, natančneje od dne, ko je njega skupaj s Kat pri Mista Tomato rešil gotove ječe. Kot vedno je na nek način pazil nanj, sedaj pa se je globoko v sebi počutil kot pravi izdajalec. Navsezadnje se od njega niti ni primerno poslovil, da ne omenjamo tistega, kar se je med njima z adrienne zgodilo v Miamiju. Že res, da ni bil prepričan, kako stojijo stvari med njima, saj mu Ad ni ničesar omenila, a vseeno se je počutil, kakor da je svojemu kolegu zaril nož naravnost v hrbet.
Bila je sreda in zato v lokalu, kjer sta bila dogovorjena, ni bilo toliko ljudi kot za vikend, kar je Leonu povsem odgovarjalo, saj se je zadnje čase precej izogibal polno nabitih prostorov, pa še svojega varnostnika ni imel s seboj. Že res, da je lahko povsem dobro poskrbel tudi sam zase, a ves ta blišč in luksuz, ki ga je imel v Miamiju ga je pač na nek način tudi razvadil. Dovolj, da se mu je njegov najljubši lokal, Bar Italia, tokrat zdel kot navadna beznica.
''Stari moj!'' je s širokim nasmehom pozdravil Aarona, ki je tja prišel pred njim in je sedaj že zasedal njuno staro mesto za šankom. ''Zdi se, kot da je minila cela večnost,'' je še pristavil in pristopil k svojemu kolegu, mu segel v roko in ga nekajkrat prijateljsko udaril po hrbtu. ''Kako si kaj, kolega? Upam, da se me še spomniš..''

((Aaron?))

Nick je samozavestno vstopil v Bar Italia, ki je bil poln ljudi, ki so se sproščali ob kozarčku, ali pa preprosto kramljali o vsakdanjih rečeh. Sem je prišel zgolj na pijačo, saj je potreboval sprostitev po napornem dnevu. Življenje v tem trenutku je bilo zanj vse prej kot lahko in ker je večino časa preživel na ulici je vsaj večere namenil sprostitvi. Ni se oziral niti levo niti desno temveč je z dvignjeno glavo zakorakal naravnost do šanka. Čeprav je imel težko življenje pa mu je to omogočalo vsaj kolikor toliko dober zaslužek. Niti približno tolikšnega kot bi si želel, a vsaj stradal ni. In tudi privoščil si je lahko kakšen kozarček.
Ko je končno prišel do svojega cilja je z levo roko rahlo odrinil nekega moškega, ki se je nerodno naslanjal na šank in je očitno imel pod kapo že kakšen kozarček preveč, saj se je ob odrivu zvrnil po tleh. Nick se ni zmenil zanj, ko se je zmeden pobiral s tal in se od pijanosti nerodno opotekal. Od nekje se je prikazal visok moški, ostrega videza s katerim se ne bi prav nihče rad srečal in je "pospremil" pijanca do izhoda.
Izgubljen v svojih mislih se je razgledal okoli sebe. Na svoji desni je opazil dekle, ki je prav tako sedelo ob šanku, a je bila v veliko boljšem stanju kot nesrečni možakar. Pravzaprav je za trenutek obstal s pogledom na njej in se komaj premagal, da ni še naprej zrl v njo. Preden bi si jo lahko bolje ogledal je potrkal po točilnem pultu in natakar se mu je približal. Izmenjala sta nekaj vljudnostnih fraz, nato pa je natakar pred Nicka postavil kozarec viskija. Nick se je zahvalil in si končno podrobneje ogledal dekle, natakar pa se je vrnil k delu.
Bila je izjemno prijetnega videza in šele čez nekaj trenutkov se je zavedal, da pravzaprav strmi v njo. Naredil je požirek svoje pijače, kot da bi mu pijača lahko dala pogum za to kar je imel namen narediti. Nikoli ni bil dober v navezovanju stikov. Ob lepem dekletu je vedno zmrznil in ni iz sebe spravil niti ene pametne besede. Toda odločil se je, da bo tokrat poizkusil srečo, saj ga je dekle naravnost očaralo. Upal je, da se ne bo preveč osmešil in da ga ne bo dekle hladnokrvno zavrnilo.
"Pozdravljena" je nerodno začel Nick, ko se je približal dekletu. "Moje ime je Nick ..." je rekel in se prijetno nasmehnil " … in zanima me, če te lahko povabim na pijačo?" Njegovo povabilo je bilo nerodno, a bilo je iskreno in upal je, da bo to dovolj, da mu bo namenila možnost in nekaj minut, da naredi boljši vtis nanjo. Zazrl se je v njene oči in skoraj bi se stopil.

[Amor - ok ful beden začetek ampak res nimam idej trenutno ]

Amor je hodila po ulici zareč v tla. Čeprav je vzunaj snežilo in bi lahko uživala v snegu jo je nekaj vzeklo v bar. Bilo kakšen, le da spije kozarec alkohola, da pozabi na preteklost. Pozabi na pokojnega Daniela. Ob misli nanj so ji v oči stopile solze. Vendar sedaj ni smla jokati za njem. Ne spet. Dvignila je glavo ter povspešila korak in že je bila pred znanim barom. Spila je notri ter ovložila plašč olivne barve, ki bo zdaj, zdaj postal premočen. Tako je ostala v belem poloverju z velikim ovratnikom. Bar je bil poln, apak s tem se ni ubadala. Stopila je do točenega pulta ter naročila kozarec vodke. Preveč ni smela spitiZa trenutek je zaprla oči in pred očmi se ji je zopet pokazala pojavila podoba mrtvega Daniela. Tokrat ni mogla zadržati solze, ki ji je spolzela po licu. Obprisala jo je ter naredila požirek vodke. Daniel, maščevala te bom. Obljubim je rekla podobi ter se zopet poskusila zbrati. Ozrla se je po pultu, da, bi opazila kdo vse tukaj. Njeno pozornost je pritegnil temnolas fant, ki je šepreden bi ona naredila korak stopil do nje. Nasmehnila se mu je in tokrat se je zazdelo, da je bil njen nasmeh, po dolgem času spet iskren. ''Živjo'' je odzdravila z prvo besedo, ki ji je padla na pamet. Opazila je njegovo sremežljivost in to ji je bilo še toliko bolj všeč. Zlezla je na noge ter mu ponudila ko; ''Me veseli. Sem Amor. In ja... nič nimam proti kozarcu pijače'' je rekla ter se kratko zasmejala. Čeprav ni vedela kaj, se je vnjej zbudilo čudno zanimanje za njega. Mogoče celo preveč čudno?

[Tvoj je čist cool. Moj najhujši ]