Soba za zaslišanje 2

V celici je preživela že preveč svojega dragocenega časa, zato je počasi postajala nejevoljna. Prižgala si je še tisti svoj zadnji cigaret, ter iskreno upala, da jo kmalu odpeljejo od tu. Brez cigareta ne bo vzdržala dolgo in za svoja dejanja ne bo odgovarjala. Saj so sami krivi, zakaj pa so jo pripeljali sem, brez kakršne koli osnove. Z Abi nista več govorili, očitno med njima še dolgo ne bo kot je bilo nekoč. Zanjo je bilo vse skupaj preveč, kot bi se vsi zarotili proti njej. Sploh pa prijateljice ni potrebovala ne zdaj ne nikoli. Sedela je na hladnih tleh, ter se naslanjala na še hladnejšo steno. Nato so se vrata končno odprla in agentka je poklicala njeno ime. Zdolgočaseno je stala in puhnila oblaček dima, imela je še ravno toliko cigarete, da bo zdržala še tistih nekaj začetnih vprašanj na zaslišanju. Ni je bilo strah, le počutila se je nekoliko čudno, kot bi razočarala čisto vse, še najbolj pa sebe. Seveda je bila kriva, a dokazov niso mogli imeti, pa tudi če, nikoli ne bi bili dovolj trdni. Odvedli so jo v čisto tako sobo, kot so jih prikazovali na televiziji. V njej ni bilo nikogar le preprosta miza s stoli. Sesedla se je na tistega, ki ji ga je pokazala agentka, ter si razmršila lase. Ni si znala predstavljati tega trenutka brez cigarete, katere ji je počasi zmanjkovalo, morala si je priznati, bila je nekoliko živčna.

Z zaslišanjem Chandlerja sta s Tylerjem že končala, sedaj pa se je bilo potrebno lotiti nove osumljenke, ki je bila z ostalima dvema zaprta v skupni celici. Upala je, da se bo to čim prej končalo, čeprav je dvomila, da bo pred jutrom doma. Eni izmed agentk je naročila, da naj gre v celico iskat gospodično DeSauveterre oziroma Lucy, in jo odpelje v zasliševalno sobo. Sama je medtem časom skočila samo še nekaj do pisarne, potem pa se vrnila nazaj v četrto nadstropje, kjer so bile celice in zasliševalne sobe. Šla je mimo vrat, kjer sta prej s Tylerjem zališevala Chandlerja in se napotila naprej po hodniku do naslednjih, kjer je bila še ena soba in v kateri je bila pravkar Lucy. Z nekaj mapami pod roko in aktovko v drugi roki je vstopila v zasliševalno sobo, kjer je na enemu izmed stolov sedelo samo svetlolaso dekle. Sledu o odvetniku ni bilo, ki bi ga dekle sicer vsekakor potrebovalo, saj obtožbe niso bile ravno lahke, Tylerja pa tudi očitno še ni bilo. ''Pozdravljeni gospodična DeSauveterre,'' je začela z uvodnim pozdravom in vrata mehko zaprla za seboj. ''FBI preiskovalka Peabody, Silver,'' se je uradno nato še enkrat predstavila in mape odložila na mizo, aktovko pa na stol. ''Pa kar brez odvetnika ste gospodična DeSauveterre?'' je vprašujoče privzdignila obrv in se zazrla vanjo. ''Obtožbe niso ravno lahke. Prekupčevanje z mamili? Ali veste, da če vam krivdo dokažemo, da boste šli za najmanj tri leta sedet?'' je povsem prijazno rekla, saj so se ji ustnice krivile v rahel nasmešek, roke prekrižala na prsih in čakala na njen odgovor. Dala ji je še nekaj minut možnosti, da se odloči poklicati odvetnika, preden zares začne z zasliševanjem. Seveda se lahko zaslišanje kadarkoli prekine, če se odloči premisliti, a do takrat lahko vse kar bo rekla, kasneje uporabijo proti njej.