New Year's Party.

Adrienne je komaj mirila svojega sina, ki je na vse pretege želel biti pokonci vse do polnoči in si ogledati ognjemet, povrh vsega pa še drsati, pojesti tisoč hot dogov in nešteto sladkornih palčk, ki mu jih je prinesel Božiček. Komaj je dosegla rob drsališča, zavita v debel in dolg šal, ki je precej dobro grel njeno telo in zakrival njen obraz pred znanimi ljudmi, že je izgubila Jaya izpred oči. Jezno je zaklela in stekla za njim s polnimi rokami šare, ki jo je mali pridno odlagal v njene roke. Za njima se je kot nevidna senca pomikal eden izmed dvojčkov, ki sta morala na žalost ta večer preživeti v službi.
Jaydena je še pravi čas prijela za roko, da ni padel pod konjsko vprego, ki je zaljubljence vozila okrog Central parka na ta čaroben večer. "Jay, če me ne boš ubogal, greva takoj domov." je dejala jezno in ga precej grdo pogledala, da se je mali sitno namrščil. "Samo konjičke sem hotel pobožat!" je zacepetal po trdem snegu na potki in se spet našobil. "To lahko delaš samo kadar so pri miru in ko sem jaz ob tebi." je dejala Ad nejevoljno. "Pa saj si zraven!" je zanergal spet. "Pridi, greva drsat. Boš še en bonbon?" je hitro posusila spremeniti temo in hitro ji je uspelo. Goreče je prikimal in pustil mami, d aga je odpeljala nazaj do Aarona na klopci. Ko sta ga dosegla, je samo zmajala in zavila z očmi, potem pa iz žepa vzela bonbon in ga dala sinu. Sploh ni upala misliti, kako pogosto ga bo po tem prazniku spet vozila k zobozdravniku in bila vojne z njim, da bo obsedel pri miru. Medtem ko je Jay zatopljeno odvijal karamelni bonbon, mu je Adria na glavo poveznila kapo, ki jo je pred tem izgubil. Ko je zmašil malo rjavo reč v usta, mu je nataknila še rokavice, preden se je lotila še drsalk. "Če se izgubiš, te bom pustila tukaj." je dejala resno, čeprav je bila zgolj mila grožnja - Jay res ne bi pustila samega kjerkoli. Jay jo je prestrašeno pogledal in poškilil še proti Aaronu. "In tudi Aaron te ne bo prišel iskat. Midva bova šla domov k darilom." je skomignila z resnim obrazom. "Mogoče pa ne bi drsal..." je hitro zjecljal Jay. "Če se boš drsal samo med tema dvema drevesoma..." je pokazala Ad na bližnji dve drevesi "...boš lahko z nama počakal ognjemet in doma odvil darila." je skomignila. "Ok, bom." je zagreto pokimal z velikimi očmi in pustil, da je Adria zapela še bundo povsem do vrha, preden se je počasi skobacal na led.
"Oh kriza... Zdaj vem, zakaj imam tako drago varuško." je zmajala z glavo.

[Aaron; kr neki, sorči.]

Ray se je tiho sprehajal ob robu drsališča. Za zdaj je bil še precej oddaljen od ostale množice ljudi. V rokah je držal mobilni telefon ter se veselo smehljal. Bil je še vedno oborožen, saj ga je sedaj lahko videl ali razkrinkal kdorkoli, v najhujšem primeru se je lahko videl, kot ponorelega morilca, streljajočega po celotnem drsališču. A to sliko je poskušal ignorirati ter se postaviti v nedolžnega mimoidočega. Na drugi strani telefona je govorila oseba z nežnim skoraj otroškim glasom. Govorila je v angleščini a je v glasu bilo zapaziti veliko sled italjanskega naglasa. Bila je Rayjeva nezakonska hčerka, oseba ki mu je pomenila zares, veliko.
"Razmere so se... trenutno pomirile. Kmalu bo vsega konec"
"Kdaj boš prišel zopet v Italijo?"
"Upam, da zares kmalu ljubica."
Bolelo ga je da ji je moral tako lagati. Njena mati je vedela tako imenovano resnico o njem. Vedela je da ni bil več v vojni vsaj 10 let. Vendar za njeno hčer je bil še vedno junak, večih izmišljenih zgodbic, katere ji je Ray pripovedoval preko pisem. Na drugi strani se je sedaj slišalo samo veselo hihitanje, ko je 11 letna deklica predala telefon njeni mami. Glas je bil še vedno nežen in prijazen. Pogrešal je ta glas, bil je edini ki ga je lahko omehčal.
"Kje si? Pogrešava te. Ne govori mi da upaš, da kmalu prihajaš. Pridi zdaj! Kaj te zaustavlja?"
Bila je besna, čeprav tega ni bilo možno razbrati iz njenega tona glasu. Bila je vedno tako nežna in polna ljubezni.
"Želim si, da bi razumela me razumela. Prosim, oprosti mi za zdaj. Nekoč bo vse jasno, obljubim. Iti moram, vodja me kliče. Poljubi Renato v mojem imenu. Do naslednjič Sonia."
Že je mobilni telefon skoraj zaprl ter prekinil zvezo. Ko se je na drugi strani oglasil po kratkem premoru njen glas. Besede so bile v italjanščini a Ray je dobro vedel kaj so pomenile. Bil je njen stil slovesa, besede ki mu jih je izrekla takoj po dnevu, ko se je poslovil od nje. Zaprl je telefon ter prekinil zvezo. Nekaj časa je bolščal v majhen ekranček na telefonu za njegove osebne stike. Tudi jaz te imam rad, Sonia. Čeprav se je zavedal da do njiju ni več čutil tistega kar je čutil nekdaj. Se je tega bal priznati. Pogledal je po konci ter z očmi preletel množico ljudi. V daljavi je opazil klop na kateri je sedela oseba s svetlimi lasmi. Ob njej je sedel moški, izgledalo je kot da je njen paznik. Zlatolasa oseba je ob sebi imela majhnega otroka, ki se je ravno odpravljal na led. Ray se je odločil da ju malo obišče. Jasno je bilo da se je tam nahajala vršilka glavnih ukazov podzemlja, ki jih je sam prejemal. V dolgem plašču, ki se mu je vil skoraj do gležnjev, se je počasi primajal do njune klopi.
"Počivamo?"
Je ponosno povprašal svojo nadrejeno. Bil je starejši od nje a se ni vedel žaljivo ali zbadljivo. Sedaj sta bila oba izven službe, oba sta bila osebi z različnimi zgodbami in veliko skupnimi stvarmi. S toplim nasmehom na obrazu je tiho spremljal njenega sina, ki je pridno drsal po ledu, nekaj metrov od klopi med dvemi drevesi.
"Je tvoj? Lep je."
Njegov kompliment je prišel iz vljudnosti, navsezadnje sta bila oba starša. Vodnica pa je o njem že najbrž prebrala večino skrivnosti, zato tega ni potreboval skrivati. V majhni torbi ki jo je držal v drugi roki, so se nahajale drsalke. Tega zares še ni počel nikoli a je tokrat bil prost zato je bilo nekaj takega vredno poskusiti. Z glavo je pomignil k moškemu, ki ga ni poznal. Pravzaprav, ni poznal nobenega člana podzemlja, razen njegovo nadrejeno ter ostale operatorje. Zasedel je prosti konec klopi ter iz torbe počasi potegnil na dan dva para drsalk.
"Se ne bosta podala na led?"
Je vprašal oba, ter se počasi začel ubadati z drsalkami.

((Malo sem vaju prišel pozdravit heh pol pa naprej z Laro ^^))