Little Havana Coctail Bar

@Lucy

Za preprosto popodne, brez službe, si je Abi izbrala Little Havana Coctail Bar. Upala je, da bo spoznala kakšno novo osebo in s tem pregnala dolgčas. Stopala je po ulici. Nekaj metrov pred njo se je že dvigal bar. Po glavi so ji švigale misli in res ni več vedla kaj naj. Zadnje čase je bilo vse nekam čudno. Čeprav še sama ni vedela kaj je narobe. Zaprla je oči ter stresla z glavo da bi odglnala misli. Bila je le še neka korakov stran. Tokrat je povzpešila korak in že je bila notri. Vsedla se je za točeni pult ter nročila koktail. Ozrla se je okrog. Zopet je bila v tistem domačem baru, katerega je poznala kakor lasten dom. Ja res je, v njem je preživela prekleto veliko časa. Zopet se je ozrla proti vratom, ki so se ravnokar odprle. Skozi njih je stopila svetlolaska. Takoj jo je prepoznala. Bila je Lucy. Pomahala ji je, naj prisede ter se nasmehnila. Mogoče pa le ne bo dolgčas si je rekla.

@Abi.

Preprosto vedela je, da mora ta večer končati v družbi svoje najboljše priojateljice- steklenice vodke. Težko se je bilo veš čas odločati kateri bar bo prišel na vrsto kateri večer.Včasih je preprosto tavala po ulicah in se ustavila v drugem, tretjem ali petem , ki ga je zagledala. Odvisno od pravil igrice, ki si jo je tisto noč zadala. V zahodnem Miami-ju se je nahajal manjši bar v katerem je spoznala že veliko krasnih moških in punc s katerimi so jih družile pijanske navade. Tako se je zdelo, da mora oditi ravno tja. Že takoj po prihodu ji ni bilo žal, saj je kmalu zagledala dekle, ki ji je zvesto in veselo mahalo. Napiti se z Abi je bilo nekaj najbolšega. Skupaj sta težili ljudem, se skupaj prepirali, skupaj lovili fante. Bili sta najboljši pivski prijateljici. Skorajda poletela je k njej in jo veselo objela. " Vodko za obe in kar sproti dolivaj. " Je hito naročila natakarici in se veselo smehljala. " Si imela naporen teden? Moj je bil prekleto dolg in dolgočasen, najbolj sem pogrešala takšne večere.." Spraznila je svoj kozarec in v roko prijela novega. " Na naju! " Visko ga je dvignila in čakala, da s Abi nazdravita.

@Lucy.

''Nekaj nalog sem imela za opravit. Drugače pa nič posebnega'' ji je odgovorila ter v trenutku spraznila kozarec. ''Ja ampak res... Brez njih je bilo hudičevo dolgočasno'' ji je odgovorila ter se zasmejala. ''Na naju!'' je rekla ter udarila v kozarec. Pustila je, da natakarica zopet natoči in se posvetila Lucy. ''In... kako kaj z fanti?'' jo je vprašala ter se znova zasmejala. Vedela je, da je Lucy enaka kot ona- fanti za eno noč in potem je vsega konec. Ob misli na to se je ozrla po baru. Ko je ugotovila, da pravzaprav ni nobenega dovolj lepega zanjo je zavzdihnila ter zopet nagnila kozarec. ''Jaz že en teden nisem videla dovolj lepega'' ji je smeje odgovorila. Kar pa je bila tudi čista resnica; enopstavno ni bil noben dovolj popoln zanjo. ''Hei... kakšna je bila pravzaprav tvoja naloga pri službi?'' jo je vprašala se nagnila bolj naprej, da jo bi lažje slišala. Tokrat resneje in bolj potiho, da ne bi številni radovedni ušesi okoli njiju slišali.

@Lucy, Abi.

Sprehajal se je po ulicah Miamija. To je bile njegove zadnje ure tukaj. Že čez eno uro bo mogel biti na letališču in se pripraviti za let. Defenitivno bo pogrešal Miami, predvsem pa ljudi ki jih je tu spoznal. Zazrl se je pred sebe. Luči, velike stavbe, glasba.... vse to je spadalo pod New York. Zavedal se je, da že pošteno pogreša New York. Razočaran je vzdihnil. Res ni več vedel kaj hoče. Iz sanj ga je prebudil bleščeč napis Little Havana Coctail Bar. Odločil se je, da bo še nekaj popil preden bo odšel. Saj eden coctail ne bo škodil kajne? si je rekel ter vstopil. Ko je vstopil se je ozrl po baru. Preprost in nič posebnega si je rekel, kar je pa tudi bil. Stopil je naprej in že zagledal znan obraz. Bila je Abigail, njegova najboljša prijateljica. Vrgla se mu je v objem, kar ga ni preveč presenetilo. Vrnil ji ga je ter jo pozdravil. ''Hei. Kaj pa ti tukaj?'' nasmehnil se ji je ter ji sledil do točenega pulta. Usedel se je zraven nje ter se razgledal na okoli. Nato pa je zagledal. Zagledal je Lucy. Ni mogel verjeti, da je ona tudi tukaj. In sodeč po izrazu, katerega je imela ne bo nič dobrega.

Z Abi sta veselo nazdravili in se skupaj smejali. Bilo je res lepo preživljati čas z njo. "Ah, saj veš. Tako kot po navadi. " Zavila je z očmi, v resnici pa je bilo vse v njej dobre volje. Ni še pozabila večera z Nathanom, a je vseeno pazila, da se nanj ne bi preveč navezala. "Res? Pa jih vedno tako hitro zamenjaš. Morda se ti danes nasmehne sreča." Z roko je pokazala po polnem baru. Takrat je Abigal kar naenkrat poletela s stolčka v objem nekemu moškemu. No toliko o tem, da ni nikogar. Že se je nasmehnila in se pripravila, da jo Abi spozna z njenim novim izbrancem. Njun objem je popustil in že, ko je hotela nekaj reči, ga je zagledala. ''Nathan..'' poskušala se je zbrati, zato se je nasmehnila. "Am, zdravo." Besede so ji šle le stežka z jezika. Mislila je da je nekako njen. Bila je pretresena. Abi je bila njena prijateljica.. s koliko drugimi je še bil. Ni si ga predstavljala, ko t šarmerja in prav to jo je privlačilo in zdaj. No zdaj se ji je pokazal v popolno drugačni luči. Kako veselo sta se objela. Ni vedela kaj naj stori. Tudi on je gledal nekoliko presenečeno. Ni jima hotela pokvariti trenutka, zato je previdno vstala. "Nočem vaju motiti.."

Abigail se je ves večer smejala. Bila je neznano dobre volje, kar ni bilo značilno zanjo. Ob Lucyni pripombi, da že dolgo ni bila z noben je le kratko zavila z očmi. Če je bila iskrena, se ji je trenutno prilegla samota, saj je lahko uživala kolikor je hotela brez klicev moških, ki jih je prejšnjo noč zavrgla. Edini fant, katerega je res imela rada, pa še to kot najboljšega prijatelja je bil defenitivno Nathan. Ozrla se je po baru. Res jih je bilo polno in ob tem ji je na usta prišel še širši nasmeh. Naenkrat je za sabo slišala odpiranjw vrat. Čeprav so se ta medtem že velikokrat odprla in zaprla, jo je tokrat prešinilo nekaj posebnega. Ozrla se je ter ga zagledala. Zagledala je svojega najboljšega prijatelja. Hitro je skočila iz stola ter stekla proti njemu. Vrgla se mu je v objem, saj ga je bila neskončno vesela. Niti malo ji ni bilo jasno kaj počne tukaj, vendar je bila presrečna. Hotela ga je povabiti k točenemu pultu, k Lucy, ko je bila ona naenkrat ne daleč od nje. Na njene besede, da ju noče motiti se je spačila. Pa saj so bile vedno ob takih večerih skupaj, dokler se ni to nadaljevalo kje drugje. ''Takoj pridem'' je rekla, še zdaj začudenem Nathanu ter se pognala za Lucy. Kot vedno je bila hitrejša, saj je od nekdaj trenirala ter in tokrat ji je še kako prav prišel. Prijela jo je za roko ter potegnila na stranišče. ''Hei... Kaj pa je s tabo?''' jo je vprašala ter začudeno pogledala. ''Saj on je le moj najboljši prijatelj'' ji je rekla, vendar sodeč po Lucyiinem izrazu, kakšnega je imela ne bo nič dobro.

Abigail jo je ujela med njenim 'pobegom' in jo usmerila na stranišče. Zakaj je sploh lezla za njo, samo še bolj jo je razbesnela. Ni imela moči, da bi jo pogledala v oči. Prižgala si je cigareto in roke so se ji tresle. Zakaj ji je bilo sploh mar? Srepo se je zazrla v Abi. ''Nič. Rada bi bila sama, ok?'' Pravzaprav jeze ni mogla usmeriti. Na koga sploh bi morala biti jezna.. Vedela je, da si je kriva sama. Nikoli ji ni nihče rekel, da je Nathan samo njen. Kaj sta imela, sta pač imela. "Lepo.." Dobro je vedela, da moški in ženska ne moreta biti samo najboljša prijatelja, zagotovo sta si bila tudi všeč. Je Nathan vedel, da se poznata.. Pogledala je prijateljico, bili sta si tako različni. Kar naenkrat se je odločila, da bo zlobna. Ostala bo z njima in jima kvarila večer. Upala je, da ji bo tako vsaj nekoliko odleglo. Priliznjeno se je nasmehnila. Bila je tako prekleto ljubosumna. "Ah, pozabi. Greva nazaj.. Ti častim pijačo." Planila je skozi vrata stranišča nazaj v bar in se usedla nazaj na svoj stolček. Nathana ni niti pogledala. En sam pogled v njegove oči bi jo verjetno ubil.

Abigail ji je že želela oporekati, medtem ko se je Lucy naenkrat preobrnila. ''Prav'' je odgovorila na to, da bo ona častila pijačo in se zadovoljno nasmehnila. Stopala je za njo do točenega pulta kjer je sedel Nathan. ''Sem rekla, da jo bom pripeljala nazaj'' mu je rekla ter zasmejala. Ozrla se je proti Nathanu. Izraz na njegovem obrazu jo je presenetil. Očitno le ni bil najboljše volje kakor prej. Nato se je ozrla proti Lucy. Tudi ona ni bila videti preveč vesela, ampak je le v tla zrla. Abi je bila zmedena. V roke je vzela cigaret ter si ga prižgala.Po glavi so ji švigale razne misli. Nekaj časa je gledala Nathana, nato Lucy. Zazrla se je v tla ter skušala vse skupaj povezati. Nato ji je čez glavo švignila misel. ''Hei… Se vidva slučajno poznata?'' je vprašala sumljivo. Čakala je, kateri ji bo prej odgovoril. Vendar nobeden ni kazal prevelikega navdušena; Lucy je še vedno zrla v neznano, medtem ko se je Nathov pogled ustavil na Lucy.

Nathan je ostal brez besed. Enostavno je ostal brez besed. Hotel je pritrditi na Abigailino pojasnilo, da sta le najboljša prijatelja vendar, očitno zaradi šoka, da je Lucy tudi tukaj in objema od Abigail, ni mogel. Pokimal je Abigail ko je stekla za Lucy in jo odvlekla na stranišče. Naročil je vodko ter jo naenkrat spil. Očitno ga je to srečanje res kar pretreslo, saj ponavadi ni pil na hitro in veliko. Z prstmi je tolkel po točenem pultu ter se ni zmenil za natakarja, ki je očitno zaradi tega zgubljal živce. Ves čas je imel pogled namenjen proti ženskemu stranišču ter čakal, da se prikažejo Abigail in Lucy. Naročil je še eno porcijo. Zopet je vse popil na enkrat ter končno slišal ropot vrat. Hitro se je ozrl ter zagledal Lucy, kako hiti proti sem. Nič ni komentiral vendar je samo gledal v njo. Čakal je, da bo spregovorila, vendar ga niti pogledati očitno ni mogla. Za Abigail, ki se je ravnokar usedla na za pult, se ni mogel preveč zmeniti, saj ga je zanimal odplet dogodkov. Bežno se je nasmehnil Abiini pripombi, da jo je le pripeljala nazaj. Zrl je v Lucy, ter se tokrat za spremembo ni pustil motiti, ko je Abi kadila. Naenkrat se je zdrznil. Abigailino vprašanje, če se poznata ga je pretreslo. Še vedno je bil tiho in pustil, da Lucy odgovori.

Trudila se je ves čas zdolgočaseno zreti v tla. Vsake toliko se je uzrla k Abigail, izgledala je zmedeno. Seveda.. ni razumela, zakaj je bila tako tiho, po navadi sta se ves večer smejali v družbi fantov in si jih izmenjavali. A njega ni želela deliti. Tudi njena prijateljica je kadila. Bilo ji je všeč, da počneta isto stvar, ter tako Nathanu kažeta, da ne sodi mednju. A že sama misel na to, da bi odšel, brez, da bi ga pogledala je bila nevzdržna. Tišina je ležala med njimi in spraševala se je zakaj nihče od njiju ne govori, bila sta vendar tako vesela, da se vidita. Mogoče se jima je smilila. Ni vedela in ni ji bilo mar. Abi je očitno razmišljala, saj je, ko je končno odprla usta postavila precej logično vprašanje. On je še kar molčal in to jo je le še dodatno razbesnelo. Verjetno ni hotel, da bi njegova Abi vedela, da sta se poznala. ''Bežno,'' je zato sama povedala in se končno uzrla k njemu. Presenečeno je ugotovila, da je njegov pogled počival ne njej. Vedela je, da bi bilo bolje, da bi se poznala le bežno. Veliko manj bi bolelo. Ko je pustila pri njem zapestnico je naredila strašansko napako. Hitro je umaknila pogled, preden bi jo lahko zmedel. Saj ne, da bi to kaj pomagalo, še vedno je bila ljubosumna in njene misli so ga bile prepolne.

Abigail se je nasmehnial. ''Sem vedela, da se morata poznati... Ampak to še ni vse kajne?'' je rekla ter nagajivo pogledala. ''Torej... Jaz grem samo na WC'' je rekla ter se smejala. Njen plan, da ju pusti same bo očitno uspel. Stekla je do Wcja ter pustila vrata odprta, da je lahko prisluškovala. Nasmehnila se je sama sebi, saj je bila zopet zadovoljna z svojim planom. Iz njenega veselja jo je prebudila ena misel. Pa Nathan ve, da je Lucy v enaki službi kot jaz? jo je prešinilo. Nath je komaj sprejel, to da je v mafiji, zato se je še bolj čudila vsemu skupaj. Odhitela je do ogledala ter se pogledala notri. Zgledala je precej zdelano, kakor vedno, vendar se z tem ni preveč obremenjevala. Popravila si je ličila ter se nasmehnila osebi v ogledalu. Stopila je čez vrata kopalnice ter obstala. Slišala je pogovor med njima vendar se ni hotela približati, saj je vedela, da se morata pogovoriti do konca.

Nathan je pogledal Abigail z ubijalskim pogledom, naj takoj utihne. Vendar kakor vedno se ona ni odzvala na to. Glede ne to, da je kadila, se ni preveč ubadal. Ozrl se je proti vratom ter tam tudi obdržal pogled. Čeprav še samemu sebi ni bilo jasno zakaj. Vendar je enostavno mogel odvrniti pogled z Lucy in Abigail. Pokimal je na Abijino pripombo, da gre na WC, še vedno zazrt v vrata. Ko je bila tišina med njima že mučna se je obrnil k njej. ''Ne verjameš kajne?'' ji je rekel z ostrim glasom, katerega Lucy od njega še ni slišala. Čeprav ni bil jezen nanjo, si zaradi razpleta dogodkov ni mogel pomagati. Zrl ji je v oči. V njih je zaznal strah. ''In česa te je strah?'' jo je vprašal direktno. Prvič odkar se je družil z Lucy je na dan prišla njegova prava, direktna osebnost. Zrl ji je v oči ter probal razbrati kaj misli. Glede na njun odnos z Abigail je bil prepričan, da ve kje Abi dela. ''Ste z Abi slučajno sodelavke?'' jo je vprašal ter v njegovem glasu je bilo čutiti jezo. Še sam ni vedel, zakaj se je naenkrat tako razburil. Čakal je na njen odgovor. Ker ni vedela, da on ve za Abino službo jo je imel za spremembo v pesti.

Jezno je pogledal v Abigail, ko jo je pustila sama z njim in to s izredno bednim izgovorom, da mora na wc. Še dodatno se je obrnila stran od njega in gledala v tla. Hotela je narediti vtis, da ji je popolnoma vseeno. V resnici pa si ga je obupno želela. Srce je povsem nasprotovalo glavi. Nato jo je presenetil njegov ostri, ukazovalni ton. ''Ne,'' je odsekala. ''Vidim kako se gledata in to sem že slišala. Verjemi mi, na koncu ni bilo prijetno.'' Spomnila se je na svoji dve propadli zvezi, po katerima se je odločila, da se na nikogar več ne bo navezala. Tudi on je rekel, da je njegova sestrična, potem pa ju je zalotila skupaj. Takrat se je počutila tako naivno in samo, da tega res ni želela ponoviti. S pogledom je ošinila Nathana, v očeh so se ji nabirale solze, a je to spretno skrivala. ''Strah.. no strah me je tega, da sem spet naredila to česar ne bi smela. Sita sem tega, da sem vedno tista druga Nathan.'' In res je bilo tako. Na svetu ni bilo več srca, v katerem bi bila na prvem mestu, ne prijateljskega in ne moškega. Vedno je bila 'tista druga', tista, ki je celila rane za propadlimi zvezami in tista za zabavo ob vikendih. Ob naslednjem njegovem vprašanju je zaprla oči. Bil je jezen, zelo, to je lahko slišala. '' Da. Povedala bi ti, ko bi prišel čas.'' Ni mogla verjeti, da je vedel, Abi bi lahko bolje vedela, da tega ne sme razlagati vsem okoli. Tako ga je izpostavila nevarnosti. ''Ta služba je edino, kar me ohranja pri življenju. Vsaj enkrat sem lahko jas tista z močjo in trpi nekdo drug. Prvič nekam pripadam.'' Njena iskrenost je presenetila celo njo samo, a želela si je, da bi od njega prejela enako. Želela je, da tudi sam prizna, kaj v resnici čuti do Abi. Potem bo lahko mirno odšla. Zazrla se mu je v oči in po licu ji je spolzela majhna solza. Ni je mogel videti, a sama jo je čutila v srcu. Bolelo je, pa sploh ni razumela kaj. Hotela je, da jo neha gledati tako jezno. Želela si je njegov objem. Še naprej mu je zrla v oči in čakala.

Abigail je ne hote zaslišala Nathanov jezni glas. Hotela je stopiti med njiju, vendar je vedela, da bo tako vse uničila. Ampak sedaj ni mogla biti tista Abigail, ki vsem uniči srečo, ki uživa v jezi drugih. Nathan je nenazadnje le bil njen najboljši prijatelj in Lucy... no, Lucy ji je bila prav tako dobra prijateljica, pa čeprav le ob večerih ob točenem pultu. Vzdihnila je. V njenem glasu se je slišala žalost, katera je bila sedaj defenitivno prisotna. Vrnila se je v kopalnico ter stopila pred ogledalo. Nedolgo nazaj, je na njem še počival nasmešek. Kislo se je nasmehnila osebi v ogledalu ter iz torbice vzela cigarete. Prižgala je eno ter v oblačkih spuščala dim. Spraševala se je, zakaj jo je Nathanov jezni glas tako pretresel. Ko je izvedel, da je v mafiji je bilo podobno. Vendar... pa mogoče ni vedel, da sta z Lucy sodelavke? Je bil mogoče to ta velik problem? Nathanu sama ni povedala... pa čeprav bi mu mogla kot najboljšem prijatelju. Defenitivno je to krivo je pomislila. Nathana je dobro poznala- vedela je, da bi prenesel vse... razen laži. Ugasnila je cigareto ter se odpravila k vratom. Ne si je rekla. Ne sme iti tam, pustiti ju mora da se pogovorita. Obrnila se je nazaj ter prižgala še eno cigareto.

Nathan je postal popolnoma zmeden in hkrati jezen. ''Za mene si prva. Bila'' ji je odgovoril ter nadvse poudaril bila. Vse je prenesel razen laži. Če je lahko Abigail odpustil, da je v mafiji, bi lahko tudi njej. Vendar... razlika je bila le tu, da mu je Abigail vedno vse zaupala, medtem ko ju je Luc prekrivala. ''In zdaj imaš ti moč in jaz izgubo. Očitno ti je zopet uspelo'' ji je rekel tokrat besen do konca. ''In ja... Abi je moja najboljša prijateljica in nič več. Za razliko je od tebe iskrena'' ji je rekel tokrat z jeznim glasom, vendar notri je bilo slišati razočaranje. Še sam je bil presenečen nad tem kaj ji je govoril. Vendar ko je bil jezen, včasih tudi nasploh je na plan prišla njegova prava, iskrena osebnost. In tokrat si ni mogel pomagati, da ji ne bi direktno povedal. Roko je stisnil v pest ter rahlo udaril po pultu. Tako jezen in razočaran, najbrž od njegovega razhoda z Eleno še ni bil.

Poslušala je njegov razbesnel glas. Očitno mu ni bilo vseeno. A njej je kar naenkrat postalo, ni prenesla tega, da bo iz sebe poskušal narediti žrtev. Ni prenesla povzdigovanja glasu nad njo, niti vseh teh grdih pogledov. Še najmanj pa se ni skušala opravičiti, tega ni počela skoraj nikoli in ob vsem tem njegovem govorjenju je bila samo še bolj zmedena. 'Bila' je zarezalo vanjo kot nož skozi srce. Pogledala ga je naravnost v oči, v katerih je žarela jeza, a nič je ni zmotilo bolj, kot to, da je bilo tam tudi razočaranje. Od občutij se je spačila. Še vedno mu ni verjela. Pa tudi priložnost je že zapravila, mogoče bi mu bilo res bolje z Abigail. ''Razumem.'' To je bilo vse kar je lahko tiho rekla. Na pult je položila nekaj denarja. Obrnila se je k njemu. ''Mislila sem, da boš razumel. Ne morem povedati vsakomur, ki ga srečam. Nathan poznava se tako kratek čas, si res mislil, da nimam skrivnosti.'' Morala se mu je nasmehniti, pa čeprav le bežno. Pogledala ga je kot bi govorila majhnemu otroku. ''Če si iskal iskrenost, si se zmotil. Pri meni je ne boš našel, vsaj ne tako hitro.'' Počasi je vstala. ''Če je to vse, kar si mi imel povedati Nathan, potem mislim, da bo bolje, da grem. Morda je vse skupaj velika napaka..''

Nathan je vstal takrat kot ona. Zazrl se ji je v oči ter spoznal, da je njegova jeza morda preveč burno reagirala. Zavzdihnil je. Za trenutek je celo pomislil, da bi ji pustil oditi. Pa saj ji je že tako preveč hudega naredil. Zopet jo je pogledal. Pa bi bil sposoben odpustiti laž? Spraševal se je, koliko je bilo sploh iskrenosti v vsem skupaj. Pa je res čutila enako do njega kot on do nje? Ali je bil tokrat on drugi? Ob tem ga je zabolel spomin na Eleno. Rahlo se je spačil. Iz spominov ga je prebudil Lucyin glas, da bo najboljše da gre. ''Ljubim te'' je bilo vse kar je lahko spravil iz sebe. Prvič ji je povedal kaj čuti. In na njegovo presenečenje je obstala. Mogoče si je odgovoril na vprašanje, če ji bo lahko oddpustil. Vendar se je zavedal, da se to ne bo zgodilo tako hitro. Nenazadnje mu je zaradi laži razpadla ena zveza, pa čeprav je bila tam krivda več njegova kakor Elenina. Zazrl se ji je v oči ter čakal na njen odgovor.

Med 'pobegom' je ves čas pazila na to, da je ne bi premagale solze. Vse v njej je kričalo njegovo ime in srce jo je vleklo nazaj v njegov topel objem, k njegovim ustnicam. A Lucy je tokrat razmišljala z glavo. Vedela je, da bo kmalu spet razočarana, če ne odide zdaj. Potem sta jo ustavili dve besedi, najmočnejši besedi na svetu. 'Ljubim te'. Je lagal, je govoril resnico, je sploh vedel kaj govori ? Tokrat je bilo vseeno.. Počasi se je obrnila in se mu približala. Bilo ji je tako všeč kar je rekel, da je popolnoma pozabila na vse drugo. Takrat se je odločila, da se bo borila zanj. Še nikoli ji ni nihče tako iskreno rekel, da jo ljubi. Bil je izjemen občutek. Bila je že čisto pri njem. Objela ga je in zaprla oči. Z ustnicami je nežno zdrsela čez njegove. Zdaj je postala njegova. ''Oprosti,'' je tiho šepnila. ''Ljubim te Nathan.'' Še sama je bila presenečena, da je to lahko tako odkrito povedala. Nikoli ga ni hotela izgubiti in odločila se je, da bo poskrbela, da je ne bo nikoli prizadel. Tako zelo je upala, da jo res ljubi, da čuti to kar čuti sama- še enega zloma srca ne bi preživela.

Abigail je vesela kratko poskočila. Sreča za Nathana e bila tudi njena. Končno je stopila iz skrivališča ter stopala proti novemu paru. Na obrazu ji je počival nasmeh, čeprav to ni bilo nekaj vsakdanje. Objela je Nathana, čeprav je vedela, da bo mogoče sprožila navalj ljubusumja. 'Čestitam Nath'' mu je rekla z veseljem na obrazu ter ga znova objela. ''Mogoče le pozabiš Eleno'' je zbadljivo dodala ter se ni zmenila za to, da je ob njenem imenu kot vedno okamenel. Obrnila se je k Lucy ter tudi njej čestitala. Sedaj se je zopet obrnila k Nathanu. ''In prokleto Nathan...'' je tokrat dejala. ''Elena je preteklost'' mu je rekla ter se ni zmenila za njegov jezni pogled ter grde besede, ki so letele iz njegovih ust.

Nathan je objel Lucy ter ji vrnil poljub. Defenitivno je bil to še en dan, kateri je prišel na seznam njegovih najljubših. Tokrat je bil defenitivno neizmirno srečen in tega ne i zamenjal za nič. Ko je spustil Lucy je že zagledal, kako se jima približuje Abigail. Vrnil ji je objem ter se nasmehnil. ''Hvala'' je odgovoril. Ob omembi Eleninega imena je otrpnil. Sigurno jo je že neštetokrat prosil, da pusti to ime na miru. Vendar, če je hotel ne hotel je vedel, da jo bo slej ko pre omenila. Spustil jo je iz objema. Elena je moja preteklost, sedanjost in prihodnost je rekel, vendar le v mislih, saj ni hotel Lucy prizadeti. Zaveal se je, da Elene še ni pozabil dokončno, vendar je pa vedel, da ima Lucy raje od nje.

Trenutek v njegovem objemu je bil kot pravljica. Nekaj kar ni še nikoli začutila. Res ga je ljubila in vedela, da je sedaj že prepozno, da bi to lahko skrila. A še vedno jo je nekaj motilo. Ni bil samo njen, morda jo je imel rad, morda mu je bila všeč- a bilo je še nekaj drugega, še nekdo drug. Ko jo je izpustil iz objema je bila rahlo užaljena. Ni hotela, da jo tako hitro izpusti. Ni imela pojma s kom ima opravka. Bila je izredno ljubosumna in zanj bi prav gotovo ubijala. Še preden se je zavedla je spet objemal Abi- temu se je počasi poskusila privaditi. Zbodle pa so jo naslednje besede, Abi je omenila še eno žensko in to pred njo. Res ni razumela kako močno trpi ker si ga mora deliti že z njo. Čeprav je bila ta 'Elena' nekakšna preteklost ni spregledala pogleda v njegovih očeh. Ona ni bila samo prijateljica.. To sta ji delala za nalašč, videla sta kako ga ljubi, vse to je bila le igra. Zdaj je vedela. ''To mi počneta za nalašč, kajne?'' Pogledala je Nathana. ''Ko boš ti pripravljen biti iskren z menoj me poišči, a močno dvomim da te bom čakala..'' Obrnila se je ter odšla. Naslonila se je na hladen zid zunaj lokala in pustila solzam prosto pot. Zakaj jo je morala omeniti, ni razumela. Zakaj jima je uničevala ta trenutek. Preprosto ni razumela, pa tudi nikogar ni bilo s komer bi se lahko pogovorila. Bil je tako prekleto sama.

Abigail se je zavedla, da je naredila napako ko je omenila Eleno. Prekleto si je rekla ter pogledala Nathana. V tem trenutku je bil v popolnem šoku in le zrl je za Lucy. Ko jo je le pogldal je v njegovih očeh prepoznala razočaranje. ''Nisem vedela'' je bilo vse kar je lahko spravila iz sebe. Po njegovi reakciji je vedela, da ne sme biti več ob njem, ampak naj se raje zažene za Lucy, katero je odgnala. Zavzdihnila je ter se pognala za njo. Stopila je skozi vrata lokala in jo zagledala. ''Tukaj si'' je rekla. Lucy je že hotela odtiti vendar Abigail je vedela kaj mora reči v teh trenutkih; ''Ti ni mar zanj? Ga boš še ti pustila samega?'' ji je rekla ter se sama pri sebi nasmehnila ko se je Lucy ustavila ter se zazrla v njo. Abigail si je prižgala cigareto ter nadaljevala. ''Glej...'' je rekla ter se ozrla proti Lucy, ki jo je očitno poslušala. Prpravila se je na prekinitev nato pa je nadaljevala ''Nathan ima težko preteklost. Prva je grozljiva smrt njegove mame in druga je Elena'' dvignila je rokov v znak, naj jo ne prekinja. ''Elena je bila njegovo dekle, ki sta se neizmirno ljubila. Bila sta neizmirno srečna, dokler seni zgodila nesreča. Elena je odšla k FBI'' ob misli na to se je spačila ter opazovala Lucy kako jo posluša ''takrat se je vse začelo parati. Med njima so stopile laži in vse podobno. Ko sta ugotovila, da ne morata biti več skupaj, čeprav se ljubita sta šla narazen. Nathanu je to uničilo življenje'' zadnje dve besedi je še posebej poudarila ter vrgla cigaret na tla in ga pohodila; ''vse dokler nisi prišla ti. Ti si v njem zopet vzbudila upanje za ljubezen. Ampak... Glej kaj se je zgodilo. Ljubusumje je uničilo novo zvezo ter dva srca'' je končala ter se zazrla v njene oči in čakala na njen odgovor. Računala je tudi na njen pobeg, zato se je pripravila, da jo bo ujela.

Nad Abigail je bil pošteno razočaran, vendar ne jezen. Nad njo ni mogel biti, saj koliko mu je ona pomagala mu ni noben in mu najbž tudi ne bo. Zrl je proti vratom, še vedno presenečen, kaj se je zgodilo v zadnjih trenutkih. Iz tega ga je zbudil Abijin glas, da ni vedela. Pogledal jo je ter ji namignil naj se spoka opravičiti Lucy. Ni se zmenil za njen vzdihljaj ter zrl za njo kako je odšla ven. Besno se je obrnil ter odpravil k točenemu pultu in si naročil vodko. Lahko je le upal, da bo Abigail zopet uspelo prepričati Lucy ps čeprav v to ni bil najbolj prepričan.Vendar ob dveh tako močnih osebnostih ni mogel ugotoviti, kateri bo šlo bolje. V trenutku je izpraznil kozarec ter z rahlim hrupom ga odložil na pult. Ni se zmenil za pogled natakarja. Njegov pogled je počival na vratih ter čakal, ali bo katera od njiju pridervela notri.