Adriennina pisarna

April je počasi prišla do pisarne v katero ni najraje vstopila. Počutila se je kot majhen deklič pred ravnateljevo pisarno, ki čaka na kazen. Vedela je, da nima razloga za skrb, saj je na papirju v njeni roki počival zajeten inventar z precej velikim izkupičkom. Autumn v pisarni ni videla, ni pa tudi vedela ali bo prišla po tistem ko sta se ločili. April se je morala vrniti nazaj v marino a vedela je da bo Adrienne kljub pozni uri še vedno na delu. Svoje mokre lase si je spela v figo, in mirno sedela na kavču v črnih kavbojkah in puloverju. Razgledovala se je naokrog in čakala, da ji tajnica pove, kdaj lahko vstopi. Dvomila je, da jo šefinja sploh pozna in ve kdo je. Z majhnimi 'ribami' kot je bila ona sploh ni imela opravka, a April je bila odločena da pride prav do vrha ne glede na ovire. Malce se je odkrhala in popravila pričesko v roki pa vztrajno stiskala zdaj že malce zmečkan list papirja.

[hir aj em^^]

Miranda je sovražila, ko je morala biti dolge ure na delu samo zato ker je delala tudi Adrienne. Ni vedela, kje točno je tu logika, a kregala se s šefico raje ni. Zato je le zdolgočaseno izdavila, da je prišla April z nekimi papirji in počakala, da je Adria odgovorila, naj kar vstopi. Tu sta bila še velika temnopolta dvojčka, ki so se jima ob pogledu na April oči kar za iskrile. Seveda, saj jo je bilo treba pregledati od glave do nog, kdo ve če si ni spela las s kako eksplozivno rečjo?
Ko je vsa procedura minila in so se vrata odprla, je Adrienne že stala ob majhni mizici med dvema kavčema, kjer je čakala svoje obiske.
"Dober večer." je pokimala in pokazala, kam naj April sede.

April je mirno stala med 'preizkavo' in oči fiksirala na neko točko, kot vedno ko so se jo tuji ljudje dotikali. Groza in strah v njej je kar naraščal a ustnice so bile tesno stisnjene skupaj in rekla ni niti besede. Končno je vstopila v pisarno in si drznila majhen nasmešek pred direktorico in sedla na pokazano mesto. "Dober večer." Je rekla odločno, zdaj prepričana da jo nima biti kaj strah. Četudi je sovražila avtoriteto.
Nagnila se je malce naprej in ji podala papir, ki so ga napisali v skladišču kamor je prinesla vse stvari. Lamborgini je bil vsekakor najvrednejša stvar na listu, čeprav mu je drag nakit in denar ki ga je pobasala April tesno sledil. "Vem da..." Malce se je odkrhala in dvignila pogled. "Vem da je malce manj kot sva pričakovali z Autumn, a odločili sva se da prvi dan... nekako poreizkusiva teren preden se resno lotiva dela. Vpeljala sem tudi resno tarčo, iz katere mislim da mi bo v prihodnjih dneh zmoglo izmozgati ogromno denarja." Je samozavestno rekla in ubogu Kostas se ji je v trenutku kar malce zasmilil. Vzdihnila je in pogledala Adrienne v pričakovanju na odgovor.

[pa zakaj mam same tako ki sovražijo avtoriteto? a je tko grozno? ]

@ April

"Dober večer." je pokimala Adrienne v odgovor in sedla nasproti nje na stol. Nalila je vsaki kozarec vode z okusom in enega potisnila prot April. Potem se je stegnila po list papirja iz skladišča in ga na hitro preletela. Morala je priznati da je pričakovala malo več, a Lamborgini je nekako prekril primankljaj - da bosta pripeljali avto, res ni pričakovala.
"Dokler imata načrt za še dva dneva, je vredu. Upam, da vesta, da bo tretjina vajina in več kot nabereta, več bosta dobili." je skomignila in odpila nekaj požirkov vode. "Sta imeli kaj težav? akj potrebujeta?" je vprašala. "Naša orožarna je dobro opremljena." je skomignila.
Ko je prejela 'klic' od MIrande, da jo čaka Ryan, se je opravičila in stopila do pisalne mize. "Naj počaka, imam gostjo." je rekla kratko in stopila nazaj do mizice med dvema naslonjačema in sedla nazaj,

April se je malce presedla in odkimala. "Hvala zaenkrat ne potrebujem nič, hvala." Odkrhala se je in pogledala šefico. "Z Autumn sva se ločili vmes, ko sem jaz postavljala vabo." Je malce bolj odločno povedala in ji v nekaj kratkih stavkih ponovila zgodbo s Kostasom, kako je njegovi družini že ukradla denar, medtem ko je zdaj čakala še na jahto. "No, mislim da bi bilo to vse." Vstala je in se še enkrat obrnila proti njej. "Če sem v težavah pa tudi vem kam poklicati, ne?" Je potredila in se malce nasmehnila. "Najlepša hvala za vaš čas." Odprla je vrata in odkorakala iz pisarne.

____________ NASLEDNJI DAN_________________
April ni mogla nič drugega, kot da res pokliče svojega 'odvetnika'. Pri Mirandi je pustila sporočilo, da so jo ujeli, je zaprta in upala, da bo tajnica prenesla sporočilo pravim ljudem.

April ni imela časa, da bi se ustavila doma. Po stopnicah do Adriennine pisarne je stekla kar v starih kavbojkah in majici, ki jih je prinesel odvetnik. Svoja ličila si je med vožnjo že umila, kot tudi z prsti počesala lase, ter si jih spela v rep na tilniku. Zdaj je bila vsaj delno spoodbna, a vedela je, da ne more čakati da se uredi. Sesedla se je na stol pred pisarno in se utrujeno nasmehnila Mirandi. Tajnica ji ni bila nikoli všeč a včeraj jo je resno rešila. Priskrbela ji je dobrega odvetnika, ki ji je resno pomagal iz zagate in zdaj je sedela tu, ko bi lahko še vedno gnila za rešetkami. Glava ji je omahnila nazaj na zid in odločila se je da malce podrema, preden ji sporoči, da jo bo šefinja videla.
Ni vedela kako bo sprejeta njena aretacija, a v tem trenutku je še ni skrbelo.

[uh oh... pd kdaj je pa tole tuki? o.O]

Ad je ravno brala o izpustitvi nekega temnolasega dekleta, ki naj bi bilo po mnenju očividcev povezano s samo mafijo, ko jo je Miranda obvestila, da jo čaka April. Ad je naročila trajnici, naj jo spusti noter in odložila časnik, ki je bil izpred nekaj minut - večerna izdaja seveda - na mizo pred sabo. Počasi je stopila do oken in jih zagrnila, potem pa se ustopila pred mizo, da počaka na dvojčka, da pregledata April in jo pustita v pisarno.

[sorry, sm spregledala]

Zbudilo se je novo jutro in pravtako Lyra. Danes je vstala brez težav in hitro se je pripravila za v službo. Ni pretirano opazila kaj dela, saj je hotela čimprej priti v službo. Danes bo namreč kočala svojo nalogo s tem, da bo odšla do Adrienne in ji izročila vso drogo. Komaj je čakala, da dobi svojo nagrado.
končno je prispela v službo. Iz terenca, ki ga je uporabila včeraj je vzela črno vrečo, v katero je spravila drogo. Nekaj je je pustila v avtomobilu, saj je je bilo preveč. S hitrimi koraki je odšla do dvigala, ki o je odpeljalo do najvišjega nadstropja. Sprehodila se je po velikem hodniku in končno prispela do mize. Pogledala je, vizitko, ki je bila na mizi in prebrala Miranda Byron, tajnica. "Živjo, jaz sem Lyra. Adrienne ve zakaj sem tukaj," se je predstavila nato pa usedla na stole, ter počakala, da jo pokličejo v pisarno. Presenteljivo ni bila nič živčna, ampak je bila vesela, da bo spet lahko videla Adrienne, ki je bila zanjo zelo močna oseba. Nekoč je hotela prilesti tako daleč kot je ona...

(če usi sovražjo avtoriteto je pa js ne bom )

[np, np.^^]

April se je počasi premaknila v pisarno, kjer je zdaj že vajeno iztegnila roke in pustila da jo varnostnika pregledata. Stopila je naprej in nekoliko negotovo postala, saj ni vedela ali naj sede, stoji, ko pa je šefica stala. "Dober večer." Njen glas je bil odločen in miren, kljub vrtincu čustev, ki se je nabiral v njej. "Najprej... hvala za odvetnika." Se je tiho zahvalila in se na koncu je odločila za sedež, kamor se je sesedla tudi zadnjič. Sklonila je glavo in gledala prepletene prste v njeni roki. "Verjetno je torej že znano... kaj se je zgodilo?" Je zamrmrala in jo pogledala odločena, da ji pove vse, z nenavadnim pozdravom na čelu.

[oh Lyra kok sweet ^^]

Adrienne je pokimala April v pozdrav in počakala, da je sedla, nato pa se ji je na nasprotni strani mize pridružila še sama.
"Ni za kaj. Moje delo je, da vas zaščitim, če vas že izpostavljam nevarnostim." se je nasmehnila in nalila vsaki nekaj hladne pijače. Kljub večernim uram je bilo presneto vroče. Adrienne je komaj čakala zimo, saj njene švedske korenine poletja prav zares niso prenesle preveč dobro.
"Ja, sem prebrala v časopisu, nekaj so naši hekerji našli v poročilih FBIja, čeprav je tvoja kartoteka med bolje varovanimi podatki. In pa odvetnik mi je sporočil določene reči." je pokimala Adrienne v odgovor na njeno vprašanje. "Ampak me vsekakor najbolj zanima tvoja plat zgodbe. O Autumn nisem slišala še nič in jo grem danes poiskat na sejem." je pojasnila in se naslonila nazaj na stolu s kozarcem ledene pijače v rokah. "Izvoli." je dodala, češ, beseda je tvoja.

Hvaležno je sprejela kozarec in naredila požirek, saj je bilo res nekam zatohlo. Čeprav se ji je zdelo, da ji na trenutke še vedno šklepetajo zobje od zapora, se je počutila oblje. "Hvala." Se je zahvalila za pijačo in se nekoliko vzravnala. "No torej... mislim da je bila glavna napaka kraja mobitelov." Odkašljala se je in pogledala v tla. "Mislim da nas niso mogli do konca izslediti, a tako so nam prišli na sled. Prav tako se je tist prekleti Grk preveč obremenjeval z denarjem iz ladje in avto je zbudil veliko pozornosti..." Zmajala je z glavo. "Poleg tega pa je bil ta policist.. Riley Griggs?" Je vprašujoče rekla in mal stisnila pest. "Presneto pameten je in hitro je seštel ena in ena." Malce je utihnila. "No, v zasliševalnici dolgo nisem izdala svoje identitete, a ko so prišli po prstne odtise je bilo prepozno. O Autumn nisem povedala nič, čeprav mi je ponujal to in ono.." Je pripovedovala naprej. "Vse skupaj je bilo bolje, ko je prišel odvetnik in me rešil." Je zaključila zgodbo in že skoraj prenehala govoriti ko se je spomnila. "Oh ja, ko sem klicala Mirando, sem rekla naj vam pove o vsem, in nisem hotela uporabiti imena.. zato sem rekla 'mama', ampak mislim da Riley ve." Je malce neugodno rekla. "Ko sem odhajala mi je naročil naj.. pozdravim mamo."

Adrienne je mirno prisluhnila Aprilini razlagi in občasno počasi pokimala, češ, tako sem slišala tudi sama. Ob omembi Rileyjevega imena se je medlo skremžila in ob njenem zadnjem stavku jezno prhnila.
"Če še ne ve, se bova pa že srečala..." je rekla bolj sebi kot April in pokimala. "OK, hvala, April. Lepo, da si nazaj med nami." je pokimala. "Danes gremo še po robo, ki nas čaka skupaj z April." je rekla. Popila je še nekaj pijače in odložila kozarec na lesen postavek na mizi.
"OK, če imaš še kako vprašanje, željo... kar z besedo na plan." je rekla in vstala. Stopila je do sefa, kjer je imela denar za April.
"Žal mi je, da je naloga spodletela." je rekla, ko je spet zaprla sef in ga zakrila s sliko. "A uspelo ti je vseeno, tule je 'nagrada' in pa tole..." je rekla in na mizo pred April postavila majhno črno vrečko. V njej sta se skrivala dva opala - Ryanov plen s tedna mode. "Del nagrade si vseeno zaslužiš." je dejala z nasmeškom.

[ups sorč, mal sm pozabla na to.^^]

April je olajšano izdihnilla in pokimala. "Lepo je biti nazaj." Je dodala zdaj že z rahlim nasmeškom na ustnicah in odkimala. "Ne, to bi bilo vse. Hvala za vaš čas." Je zamrmrala, vstala in počakala da ji je Ad podala njen del plena. "Jaz... najlepša hvala." Se je zahvalila in pograbila vse v roke potem pa se ji še enkrat nasmehnila. "Se bom potrudila da bo drugič šlo bolje." Je zamrmrala in se poslovila.

Adrienne je samo pokimala, saj res ni imela kaj reči eni izmed najboljših članov, ki jih je imela. Glede na vse mape, ki jih je dobila, je videla le malo obrazov v svoji pisarni in to jo je rahlo vznejevoljilo. Poslovila se je od April in sedla nazaj za mizo. Povprašala je pri Mirandi, če jo še kdo čaka, potem pa anročila, naj Lyro kar pošljejo noter. Ko sta jo dvojčka pri vratih pregledala, sta jo spustila noter.
"Pozdravljena, Lyra." je pokimala z nasmehom, ko je ta vstopila.

[Lyra ]

Mirno je čakala in se že navadila na tišino, zato se je malo zdrznila, ko jo je Miranda poklicala. Vstala je in hitro odšla do dvojčkov in šele zdaj začutila malo strahu. Pogoltnila je slino in po pregledu stopila proti Adrienne, ter jo vljudno pozdravila; "Dobro jutro." Rahlo se ji je nasmehnila, nato pa razprla vrečo, ki je bila polno drog. "V skladišču je bilo res veliko droge in zdi se mi, da sem jo dobila zelo veliko. Tukaj v vreči jo je samo nekaj, večino sem pustila še v mojem terencu. Tako kot ste rekli je večina heroina in kokaina, vendar pa sem našla tudi nekaj trave," je na hitro opisala vse in počakala, da Adrienne pogledala robo. Zdaj so se v njej začeli pojavljati dvomi, če je opravila dobro, vendar je samo neopazno zavzdihnila.

Adrienne je prisluhnila svoji podrejeni in pokimala ob njenem kratkem poročilu. "Ok, odlično. Eden od dvojčkov bo s tabo odšel do skladišča, da bosta zložila vso robo - žal mi je ampak ker ne zaupam nikomur, je to potreben korak." je skomignila Ad in se nasmehnila Lyri, češ, ne boj se, tako je z vsakim.
"Denar, skupaj s stimulacijsko nagrado ti bomo nakazali na tvoj račun, ki se nahaja v tvoji mapi. To pa je tudi to." je skomignila. "Oh, oziroma..." je rekla in dvignila prst. "Ker s tabo ni bilo do zdaj še nobenih težav..." je dejala z medlim nasmeškom. "...ti podarjam tole." je dodala, ko jer zaprla sef in Lyri ponudila majhno črno vrečko. V njej sta se nahajala dva velika še ne brušena bisera, ki sta bila vredna precej veliko.
"Še kaj?" se je nasmehnila.

Spet je bila tu. Tokrat veliko boljše volje, z natipkanim "poročilom" naloge v roki, seznamom vsega v kontejnerju in približna cena, koliko so prodali. Udobno se je namestila v kavču, v katerega si se globoko pogreznil in čutila kako ji napestost odteka. Pogladila se je po laseh, ki so tokrat prosto padali po njenih ramenih in si popravila kavbojke. Obiskov se je zdaj že navadila in ni ji več razbijalo srce vsakič ko je morala vstopiti v pisarno. Mirno je čakala, da bo na vrsti in se zastrmela v eno izmed mnogih slik.

[ker mam občutek da bo tole mal trajal, bomo kr mal pospešl ]

Ko sta se z Lyro pogovorili do konca in uredili vse formalnosti, se je od nje poslovila, potem pa za hip sedla za mizo, da uredi še zadnje malenkosti v zvezi s prevzemom droge, ki jo je prinesla Lyra, in kupci, preden sprejme April. Slednjo je Miranda že napovedala pred nekaj minutami, a je Adrienne prosila, če počaka zunaj za nekaj minutk. Hitro je vnesla nekaj podatkov v zasebno bazo drog, kar je bila najnovejša pridobitev mafije, potem pa spravila liste v fascikel in jih zaklenila v eno izmed omar vzdolž stene za njo.
"Miranda, sedaj lahko noter pošlješ April." je dejala v telefon, vstala ter se sprehodila do sprejemne mize. Preden bo April 'pregledana', da bo lahko vstopila, ima še čas naliti nekaj čaja v dve skodelici, ki sta stali na mizi.

April so po nekaj minutah le povedali da lahko vstopi. Na kavču je že skoraj zadremala, a bila je navajena da je treba malce počakati, saj je bil pri Adrienne vedno kdo na obisku. Končno ji je Miranda povedala da lahko vstopi in počasi se je napotila proti vratom. Tam je že vajeno stegnila roke in počakala da so jo pregledali potem pa se nasmehnila svoji šefici. "Lep pozdrav." Je mirno pozdravila in se sesedla na stol, kamor je vedno sedla, ko je prišla. "Tako.... danes je pa šlo." Je zadovoljno povedala in ji podala list z inventarjem, ki ga je dobila. "Izvolite."

Adrienne je ravno odložila vrč s čajem nazaj na podtsavek na mizi, ko je v njeno pisarno vstopila April.
"Pozdravljena." je pokimala nazaj v pozdrav še Adria in ji pokazala, da lahko sede, potem pa stegnila roko, da je vzela list, ki ji ga je ponudila April. "Kar postrezi si." je dejala odsotno med branjem lista in nato sedla, medtem pa zadovoljno kimala.
"Všečno. Zelo." je pokimala, nekaj preštela, hitro zračunala, in na koncu list položila na mizo med njima z April.
"Odlično opravljeno. Čestitam." se je iskreno nasmehnila in odpila požirek čaja, se malo skremžila, ga sladkala in nato spila še en požirek.
"Imaš kako željo, pritožbo... karkoli?" je vprašala. O poslu ni bilo smisla razpravljati - nalogo je opravila uspešno, to pa je bilo vse, kar je Ad zanimalo.

Tudi April je segla po skodelici čaja, a ga ni sladkala. Navadila se je da ga vedno pije brez sladkorja. Tiho je počakala da je Adria preučila list papirja in se potem zadovoljno nasmehnila. Hvala bogu, da je vsaj tokrat prišla v njeno pisarno z dobrimi novicami. "Nič kaj konkretnega. Vse je šlo brez kakšnih.... večjih zapletov." Pogledala je v svoje roke in potem dvignila pogled. "Na koncu sem potrebovala manjšo uslugo od Vica.. ampak mi jo je dolgoval, tako da ni problema." Je zadovoljno povedala, Adriji pa ni nameravala razlagati podrobnosti, zakaj jih je potrebovala. Konec koncev je Adrianne potrebovala vedeti samo, da je bila naloga uspešno opravljena. "Zdaj se samo še veselim prihodnje naloge."

Adrienne je poslušala njeno pripoved in naposled pokimala. "V redu. Saj podrobnosti me tako ne zanimajo, če je naloga opravljena uspešno." je pokimala. "Tvoja naloga je, da najdeš način in uspešno opraviš naročeno. Če ne pa se vmešam jaz." je dodala. "No ampak saj to pa že veš." se je medlo nasmehnila, potem pa odložila skodelico.
"V redu." je potem pokimala in pomislila, če ima že kakšno nalogo zanjo. Na misel ji je hitro padla ena. "Nalogo boš dobila po e-pošti..." je dodala. "...še prej pa..." je dejala in spet vstala. Stopila je do sefa na zadnji steni pisarne in ga odprla. Ven je vzela stimulacijsko denarno nagrado, ki si jo je April zaslužila, in ji jo odnesla. "Tole je še tvoje. Čestitam, pravkar si napredovala." je dejala z malo večjim nasmeškom na obrazu.
"Sedaj spadaš med tiste, ki imajo naziv Associate." je dodala in se ji spodbudno nasmehnila, ko je stegnila roko, da ji čestita.

Pokimala je in ji pokazala da se strinja z njo. Podrobnosti niso bile pomembne, naloga je bila opravljena. Odložila je skodelico kave na mizo in se široko nasmehnila. "Super. Komaj čakam." Je povedala in bila je resnica. Življenje je bilo grozno dolgočasno, če nisi počel ničesar in vedno se je zabavala pri nalogah. Njene naslednje besede so jo popolnoma presenetile in šokirano je sprejela ponujeno roko. Associate? "Jaz.. najlepša hvala." Je dahnila in skoraj dodala 'obljubim da vas ne bom razočarala' a ostala tiho. Vse skupaj je bilo zelo... ni našla besede. Nikoli ni bila preveč za izražanje. Skočila je pokonci in se ji še enkrat nasmehnila. "No, do naslednjič torej." Je zdaj že precej bolj veselo rekla in ji pokimala. "Nasvidenje."

Adrienne se je nasmehnila ob njenem presenečenem izrazu na obrazu in pokimala. "Ni za kaj. Ne poznam nikogar, ki bi si to bolj zaslužil kot ti." je dejala iskreno in ji sledila s pogledom.
"Do naslednjič." je pokimala. "Nasvidenje." je dodala še sama in počakala, da je April zapustila pisarno, potem pa sedla nazaj za svojo mizo in naročila Mirandi, da naj vsem reče, da je ni za naslednjo uro. Potem je odtipkala domačo številko in počakala, da se je Jay oglasil na telefon in sta malo poklepetala.

Navadno si je vzela čas. Verjetno je vzela dvigalo, potem še malce posedela pred pisarno in šele nato šla v notranjost. Lahko se je tudi počasi sprehodila po stopnicah. A danes je preskakovala dve naenkrat, z novo energijo ki se ni skladala s prejšnjo utrujenostjo. Pod ramo je trdno stiskala temno mapo v kateri je bil spisek vseh 12 avtov, ki so jih dobili, najbolj ponosna pa je bila seveda na črnega lamborghinija, ki niti ni še bil na trgu. Verjetno si ga je Frederico priskrbel kot testno vozilo, da se še malo ponosi. A kraja prav tega avtomobila je bil prav gotovo največji udarec in April je bila prepričana da bo vedel kdo ga je napadel. Tu ni šlo za navadno krajo, kar katerihkoli avtomobilov. Iz njegove garaže so izginili le najprestižnejši in najboljši avtomobili kar jih je bilo. Ko je zadihano pritekla pred pisarno jo je s svojim monotonim glasom ustavila Miranda. "Najprej se moraš najaviti..." Imelo jo je, da bi jo prijela za ramena in grobo stresla, ji povedala naj pohiti saj nima ravno časa na pretek a je modro ostala tiho in ji pokimala. "No.. najavi me." Je končno zamrmrala in ostala kar v stoječem položaju.