Adriennina pisarna

Miranda je nejevoljno zijala v April. Pred tem je od Adrienne prejela navodilo, naj za vsako ceno počaka na April, kar pa je pomenilo nadure. Saj ne da je bila plača slaba, a Mirandi je bilo nelagodno biti na delu še tistih običajnih 10 ur. Pritisnila je gumb na telefonu, da je zabrnelo v Adriennini pisarni, in povedala, da je prišla April. Hitro se je še pozanimala, če sedaj lahko odide, in ko je dobila potdilo, je kar pred April spokala svoje imetje in odšla kakor so jo nesle noge.
Dvojčka sta na hitro pregledala april in njeno mapo, jo spustila v pisarno ter se spet postavila pred vrata. Jack je bil od pretepa z FBI ekipo v klubu Scarlett Enclave še vedno ves v mavcu, a ni pustil Adrii, da bi ga dala na bolniško. Tako je bratu pomagal z lažjimi deli.
Ko je April prišla v pisarno, Ad ni mogla zgrešiti njenega žarečega obraza.
"Dober večer, April." je pokimala v pozdrav in ji pokazala, da lahko sede. Na mizi je že čakal pladenjs kadečima skodelicama čaja, sladkor v eni skodelici in piškoti v drugi. "Izvoli sesti." je dejala in sedla sama. "Dobre novice?" se je z nasmeškom obregnila v njen sijoči obraz.

Procesa ki je sledil vstopu v pisarno je bila zdaj že navajena. Skoraj z nasmeškom je opazovala Mirando, kako je hitro zapustila prostore in vstopila v pisarno. "Dobro... jutro?" Je malce negotovo pozdravila, saj glede na uro res nisi vedel, ali je bilo jutro ali še pozen večer. Vajeno je stala ko sta jo dvojčka pregledala in jima zdaj že namenila širok nasmeh, ki sta ji ga včasih tudi vrnila. Stopila je naprej in podala Adrienne mapo ter sedla na njeno povabilo. "Zelo dobre, mislim." Je zamrmrala in počakala da je Adrienne odprla mapo preden je nadaljevala. "Avti so vsi varno v kontejnerjih v pristanišču, serijske številke kontejnerjev pa so napisane zraven vsakega avtomobila." Je povedala, skeleča bolečina ramena, pa jo je spomnila še na nekaj drugega. "No, seveda pa ni šlo brez majhnih komplikacij in... mislim da sem v eni izmed trgovin pustila nekaj krvi." Zavzdihnila je potem pa Adrienne povedala zgodbo, kako so nepričakovano našli najdražji avto kar jih je videla in kako je morala sama oditi v zadnji salon, kako jo je presenetil varnostnik in kako jo je v procesu tudi ranil. "Tako da.. mislim da je policija že na kraju dogodka.." Pogledala je na uro. "No menjava varnostnikov je bila tri ure nazaj. In če jih ni poklical tisti, ki me je videl, so to vsekakor storili tisti ki so prišli in našli svoje predhodnike omamljene in zvezane." Je končala pripoved.

Adrienne je ošinila stensko uro za seboj in presenečeno ugotovila, da je čas že v zgodnjih urah naslednjega jutra in da očitno sploh ni šla domov. A odkar so ujeli njene zaposlene, je bila tako zakošpana v delo, da je imela samo srečo, da je Aaron pazil njenega sina. Malce pretreseno se je obrnila nazaj k April in pokimala. "Jutro, ja. Groza..." je zavzdihnila in si hitro postregla z nekaj požirki čaja, medtem pa preletela seznam avtomobilov. Skoraj bi se ji zaletelo, a ker je preštela trikrat, je vedela, da se ne moti.
"Dvanajst?" je dejala, ko je odložila skodelico na mizo in pogled dvignila k April. "Impresivno." je dejala s širokim nasmeškom. prekletela je imena avtomobilov in se ustavila pred enim, ki ga še ni poznala. Glede na to, da je bila bencinski odvisnik, je takoj vedela, da nekaj ni vredu. "Am... Tale. Ta ne obstaja. To mora bit napaka." je dejala in s prstom pokazala na zapis:

• Lamborghini Aphrodite DT - black
  

Dvignila je obrv v pričakovanju Aprilinega pojasnila, a jo je zmotilo njene naslednje priznanje. Malce prestrašeno jo je pogledala. "Si ti vredu?" je vprašala. "Saj veš da ti lahko popolnoma spremenimo videz, če želiš." je dodala. "Vsaj toliko, da boš nerazpoznavna, glede na to, da imaš že kartoteko." je dodala. Stegnila se je na poličko pod mizo, za katero sta sedeli in vzela v roke daljinec. Z njim je odprla steno, v kateri se je nenadoma pojavil televizor, in prižgala CNN. Jutranje novice so bile skoraj pri koncu, a govora je bilo ravno o ropih, ki so se zgodili ponoči na Manhattanu in Staten Islandu. Pokazalo je tudi Federica in Adrienne je jezno stisnila ustnice, ko ga je zagledala.

Tudi sama se ni mogla upreti skodelici čaja, saj se ga je tako zelo navadila. Ni bila ljubiteljica, a nekaj je bilo na tem ki ga je pila pri Adrienne. Vedno jo je pomiril, še posebej v teh mrzlih mesecih. Zadovoljno se je nasmehnila izza skodelice in ji pokimala. "Ja.. imela sem ekipo, ki mi je pomagala, sicer samo pri peljanju avtomobilov." Je povedala in se nagnila naprej, da vidi na katerega cilja. Zadovoljno se je nasmehnila in odložila skodelico. "Ko sem ga zagledala sem tudi sama mislila, da ne vidim prav. Še nikoli ga nisem videla." Je povedala in nagnila glavo. "A eden v moji ekipi je.. no specialist za avtomobile, Jones.." Je mimogrede navrgla njegovo ime, kot mu je obljubila. "No, povedal mi je da avto pravzaprav sploh še ni na trgu." Cena se mu je zato še povišala, saj so si hoteli nekateri miljonarji vedno zagotoviti da so imeli stvari prvi in so bili pripravljeni za nekaj takega odšteti mastne denarce. Na njeno vprašanje je pokimala in se nezavedno dotaknila svoje rame. "Ja ja, nič hujšega ni bilo." Na njen predlog se je malce kislo nasmehnila in se dotaknila svojih las. "Sprememba videza? Ja.. mogoče. Raje bi za nekaj časa.. izginila." Je zamrmrala. Odpotovala nekam drugam. Tudi sama je svoj obraz premaknila proti ekranu, kjer so seveda že prenašali rop. Vedela je, da so onesposobili vse kamere, razen seveda v tisti nesrečni trgovini. A tudi tam je imela kapo na glavi in bila je popolnoma neprepoznavna. "Bo vedel kdo je kriv?" Zadovoljno se je nasmehnila ob njegovi sliki. "Mislim da bo."

Adrienne je zadovoljno pokimala. "So naši? Ali od zunaj?" je vprašala. če so bili pod njenim okriljem, bi jim lahko to prineslo plus pri napredovanju v stavbi ali šele z ulic vanjo. Spet je pogledala zapis in nato nejeverno zmajala. Pogledala je April in se ob Jonesovem imenu namrdnila. Bil je tak kot Leon - neposlušen, samosvoj in trmast. In ravno ko se je Adria znebila Leona, je prišel on. Gospod Murphy je defenitivno imel prste vmes. "Kje si našla njega, mi res ni jasno..." je zmajala. "Ampak to mu gre v plus." je malce nelagodno dodala in si na list pod seznam nekaj načečkala.
"No, odlično, me veseli, da je bil rop tako zelo uspešen. Glede na to, da sem našemu kupcu obljubila samo pet avtomobilov, tu pa jih je dvanajst, tako kot obljubljeno lahko sama vzameš enega - lahko tudi tega črnega - čeprav bi ga raje prodala za skupno vrednost vseh ostalih in potem denar razdelila še ostalim, ki so pomagali... To bi bila velika denarna bomba na naš račun." je dodala zamišljeno. "No ampak kakor želiš sama. Preostali bodo zamenjali naše Audije in Mercedese, ki jih lahko dobijo tvoji pomočniki." je zamahnila z roko.
Adrienne je pokimala. "Ok. Hmmm, mogoče bi res lahko šla na počitnice. Bi rada obiskala Leona?" se je nasmehnila mamljivo in zaprla mapo. Spet je spila malo čaja in si vzela piškot, saj jo bo njen želodec kmalu začel opozarjati na lakoto. Piškot je bil prekleto zanič, a kot diabetik drugega tako ni mogla jesti. Ošinila je tiste, ki so bili namenjeni ostalim - obliti s čokolado in potreseni z lešniki, in jezno se je namrščila. "Ammm, samo paziti boš morala, da ne naletiš na Giggsa, ko boš v Miamiju. če bi seveda rada šla." je dodala, ko se je spet posvetila April.
Ošinila je ekran za seboj in pokimala. "Seveda bo vedel. Sploh pa ne more na to reči nič, ker je z denarjem, ki ga je pobasal zase, začel tale posel... Sicer je on tisti, ki izdaja naše, ampak posel ima ustvarjen na črnem denarju, zardi česar modro molči.." je zavila z očmi.

"Naši, naši." Je pokimala na vprašanje in naštela vseh pet imen. "Alec je bil v ogromno pomoč. Jones pa se je tudi držal navodil.. Za spremembo." Je zamrmrala in se malce bolj zadovoljno nasmehnila ob njenih besedah. Ni vedela zakaj a do Jonesa je imela drugačen odnos kot vsi ostali. Kljub temu da je bil malce starejši ga je vedno gledala kot mlajšega bratca, ki ga mora zaščititi. Malce so se ji razprle oči ob njenih besedah in se široko nasmehnila. "Nene, nerabim tega." Je zamahnila z roko in pogledala na seznam. "Kar prodajte ga, meni so všeč drugačni avti." Je zamrmrala in se spomnila na oldtajmerje, ki jih je imel v garaži, edina oseba za katero bi lahko rekla da je bil njen oče. Prekrižala je noge in naredila še en požirek čaja, potem pa se lotila čokoladnih piškotov na njeni levi. Ravno je zagrizla v enega izmed njih ko je zaslišala njeno vprašanje in pogledala navzgor. "Leona? No.. hmm.. to bi bilo.." Čutila je toploto ki se je razširjala v njej, ko je izvedela da lahko zopet vidi starega prijatelja. "Ja, mislim da bom res to naredila." Je zadovoljno pripomnila, a ji je nasmeh hitro upadel, ko je zaslišala drugo ime. Riley Griggs. "Njega pa res prav nič ne pogrešam." Požrla je slino ob mislih nanj in še enkrat pokimala. "Ja... točno to bom naredila. Miami. Koliko časa pa.. bi morala ostati tam?" Je vprašujoče rekla in se zopet obrnila nazaj proti ekranu.
"Prav zato pa je bil popolna tarča." Je zadovoljno rekla in se malce zasmejala. "Oh, kako si želim da bi bila tam, ko je videl da avtov ni.."

Adrienne je zadovoljno pokimala. "Potem lahko dobijo stare avtomobile, ki jih bomo nadomestili. Predvidevam, da bo že to za njih precejšnja nagrada..." se je zasmejala. "Saj nihče razen Jonesa še ni med nami v stavbi?" je vprašala, saj ji druga imena nekako niso zvenela znano. In Ad je imela res dober spomin za imena. Namuznila se je ob pripovedi, kako presenetljivo se je obnašal Jones in popila še malo čaja.
Adrienne jo je presenečeno pogledala. "No, ampak enega ti dam, April." je dejala zbegano, ne preveč prepričana, če razume prav, da April noče teh avtomobilov. "Razen če bi raje denar v vrednost enega izmed njih." je dodala, saj je bila konec koncev tudi to opcija. In verjetno bolj uporabna.
"Mja, Riley je... na poti vsem nam." je pokimala nejevoljno in ugasnila televizor, ko je poročevalka zaključila poročanje v živo. Ko je zdrsnila stena nazaj na svoje mesto, je spet pogledala April.
"Kaj pa vem, za nekaj časa pa. Mogoče bi pa poleg tega še spremenila videz? Ostrigla lase, jih pobarvala, mogoče barvne leče..." je skomignila. "In pa najela kako drugo stanovanje za en mesec?" je predlagala. "Seveda ko prideš iz Miamija." je dodala.
Zasmejala se je in pokimala. "Jaz tudi." je rekla malo da ne razočarano.

"Ja, verjamem da bodo precej navdušeni." Je zadovoljno rekla potem pa odkimala. "Pravzaprav ne.. A Alec je dober in zanesljiv. Z njim sem že večkrat delala. Pride kadar je potrebno in naredi kar mora." Pokimala je, kot da bi hotela še dodatno potrditi svoje besede in se ob njenih naslednjih besedah široko nasmehnila. "Hmmm.. no potem paa... bi tega." Se je končno odločila in pokazala na rdeč ferrari na papirju. "Vedno so mi bile všeč rdečelaske." Je v smehu rekla in jo pogledala. "Ampak mislim da bo najbolje, da ostane kar v garaži tu, dokler se ne vrnem. Moje stanovanje pa tako ni bog ve kaj, tako da sem že dolgo časa razmišljala o novem." Je priznala in tako odgovorila na njeno vprašanje. "Tako ali tako sem nameravala vzeti počitnice. Razen če... imate zame kakšno nalogo v Miamiju?" Se je končno spomnila in tudi sama zavzdihnila. "Ja.. Riley Griggs. Mogoče bi bilo res pametno da se malce spremenim. Kontaktne leče seveda, in.. mogoče svetlejši lasje in malce krajši. Ne bo nič škode." Res si ni želela ponovnega srečanja z njim. "Leona bom kontaktirala.. v kratkem, da mu povem, da prihajam." Se je odločila in v glavi že delala načrt.

Adrienne je z nasmeškom pokimala. "Odlično. No, saj meni je vseeno, s kom delaš, če jim lahko zaupaš in če je delo, ki ga zahtevam, na koncu tudi opravljeno." je skomignila, saj ej bilo res. Bilo ji je malo mar, s kom dela April in kako, samo da je narejeno, kar je naročila Adrienne, in to v času, ki ga je dala na voljo.
Pogledala je na seznam in pokimala. Zasmejala se je njeni šali. "Ok, tale gre, najdražje prodamo, skupaj s temle skrivnostnežem..." je zmajala medtem ko je delala zapiske po seznamu v mapi. "...tile pa ostanejo za zamenjavo. Za prevzem z ostalimi se bomo pa še dogovorili." je dejala. "Ok. lahko počaka na etaži s službenimi vozili." se je strinjala. Glede stanovanja je samo pokimala, potem pa dvignila roko.
"Ne ne, to bodo počitnice, brez naloge. Sicer pa nočem Leonu mešati štren, da bi ti tam dajala delo." je skomignila. "Ko se boš vrnila, te bo naloga čakala." je dodala Adrienne.
"No, za to boš verjetno znala poskrbeti sama. Imaš še kako željo, vprašanje...?" je vprašala.