Cinderella Night Club

Dan se je že nagibal k večeru in Lyra se je z navdušenjem začela pripravljati na veliko noč. Danes bo namreč odšla v Cinderella Night Club in opravila svojo nalogo do konca. Tega se veseli že odkar ji je Adrienne poslala email z nalogo. Danes v službi sploh ni nič delala, ampak je samo sanjarila kako bo rešila nalogo. Veselila se je kako se bo lahko z dvigalom odpeljala v najvišje nadstropje in tam izročila Adrienne drogo, ki jo bo našla v skladišču.
Navdušena je odšla v spalnico, katere sestavni del je bila tudi velika garderobna omara. V njej si je izbrala kaj se bo danes oblekla. Nazadnje se je odločila za ultra kratko mini krilce in preprosto kratko majico. Čez si bo oblekla tanko sivo jopico, obula pa bo škornje z vrtoglavo visoko peto. Pogledala se je v ogledalo in njena izbira oblačil ji je bila všeč. Nasmehnila se je, nato pa odhitela do mize na kateri je imela vsa ličila. Lase si je spela v čop, da ji niso prekrivali obraza, nato pa je začela nanašati puder s katerim je prekrila mozolje. Ni ga uporabila veliko, saj ji je bila njena koža zelo všeč. Potem si je obrobila oči s črno barvico in nanesla črno senčilo. Danes se je odločila za temen make up. Nazadnje si je še počesala goste rdeče lase. Za spremembo si jih je zlikala in si nato naredila nekaj kodrov. Imela je bujne lase, na kar je bila ponosna. Počasi se je ura bližala osmi, zato se je odpravila. Še zadnjič se je pogledala v ogledalo in se nasmehnila, nato pa stekla iz stanovanja v garažo. Tam jo je čakal bleščeč avto s katerim se je odpeljala do Cinderelle. Prispela je v samo nekaj minutah. Avto je izročila fantu, ki je bil zaposlen v klubu, da parkira avtomobile. Dala mu je nekaj napitnine, nato pa brez da bi pogledala vrsto odšla do varnostnika. Poznala ga je že več let, zato mu je samo pomežiknila in ta jo je spustil naprej. Ko je že bila notri se mu je nasmehnila, ta ji je nasmeh vrnil, nato pa se je pomešala med ljudi. Hodila je v ritmu divje glasbe in se razgledovala okoli. Nikjer ni videla nobenega od bratov Chon, kar jo je malo vznemirilo. Odšla je do bara, kjer si je naročila koktejl. Še naprej se je razgledovala okoli in kmalu je videla kako natakarica prinaša pijačo iz VIP prostora. S koktejlom v roki se je napotila do VIP prostor, vendar je tam srečala nekega varnostnika, ki je ni spustila naprej. Kljub temu, da mu je zatrjevala, da je natakarica ji ni verjel. Kmalu je zagledala neko natakarico, ki je imela pripeto nekakšno dovolilnico. Zanalašč se je zaletela vanjo in ji ukradla dovolilnico. Opravičila se ji je, nato pa odšla do varnostnika. Pokazala mu je dovolilnico, nato pa ga vprašala: "Mi zdaj verjameš?" Ta ji je samo prikimal. Zvito se mu je nasmehnila, nato pa odšla v VIP prostore. Presenečena je bila nad vsem razkošjem, vendar ji vseeno ni bilo všeč. Raje je bila v navadnem prostoru. Z očmi je hitro poiskala brate Chon. Nervozna se je sprehodila mimo njih in upala, da jo bodo opazili. Na žalost je niso, zato je stopila naravnost do najstarejšega, ki se ji je zdel njene starosti in ga poljubila. On se ji ni upiral. Strasten poljub je trajal kar nekaj minut, nato pa jo je odrinil od sebe. Vprašal jo je kdo je. "Jaz sem...Maria in tukaj sem, da bi bila s tabo." Ponovno ga je poljubila in tudi zdaj je ni odrinil od sebe. Kmalu je pogovor stekel o vsakdanjih stvareh in Lyra je najstarejšemu sedela v objemu. Bilo ji je neprijetno. Vse za službo, si je mislila. Čakala je, da bo lahko najstarejšega prosila, da gre z njo na samo. Ta trenutek je prišel kmalu, ko je bil že zelo opit. Odpeljal jo je do sobe, ki je bila nadstropje više. Vse je bilo zelo razkošno in zamikalo jo je, da bi kaj ukradla, vendar se je zadržala in vse misli posvetila svoji nalogi. Odvlekel jo je do spalnice, kjer sta se ulegla na posteljo. Poljubljala sta se dokler...ni on zaspal. Tako slaba, da bi z menoj zaspal, pa tudi nisem, si je jezno mislila, nato pa poiskala ključe. Imel jih je v suknjiču. Hitro je odhitela iz stanovanja, preden bi jo kdo opazil. Tudi iz kluba je hitro pobegnila, saj se je bala, da bi videli kaj se dogaja. Na parkirišču je poiskala svoj avto, nato pa pritisnila na plin in odhitela domov. Ura je bila že preveč, da bi danes odšla v Chinatown, tam je namreč bilo skladišče. V avtu se je smejala sama sebi kako dobro ji je šlo. Bila je razgreta in hotela je oditi še v kakšen klub, vendar si je raje premislila, saj se je odločila, da bo že jutri navsezgodaj odšla v skladišče.

Popoldne se je počasi prevesilo v večer. Sonce je zašlo zgodaj, in Manhattan je oživel. Na milijone raznobarvnih lučk se je prižigalo, glasba je bila vedno bolj glasna in na ulicah je bilo vedno več ljudi. Tyler se je stuširal, potem pa je počasi oblekel jeans hlače, črno srajico in črn suknjič. Razmišljal je kje bi preživel ta deževen večer, odločil se je, da se bo z avtomobilom malo popeljal po mestu in se nekje ustavil. Iz obeska je staknil ključ pravokotne oblike. Jasno, to so bili ključi njegove zverine, ki ga je čakala v garaži. Direktno iz stanovanja se je z dvigalom spustil v garažo in se usedel v svoj avtomobil. Počasi se je odpeljal iz garaže in začel počasi voziti po cestah Manhattna. Vozil se je mimo kavarn, slaščičarn, trgovin, trgovskih centrov, barov in nočnih klubov. Ker nikjer ni bil kaj prida impresioniran se je odločil, da bo obiskal nočni klub Cinderella. Iz hlačnega žepa je povlekel mobilca in v imeniku poiskal enega izmed mnogih prijateljev. Bil je lastnik nočnega kluba Cinderella. Ty se je samo pozanimal, če ima še kakšno prosto mizo v VIP prostoru. Odgovor je bil nikalen a Tylerja to ni odvrnilo od obiska kluba. Počasi se je pripeljal pred klub in avtomobil pustil na parkirišču. Ko je korakal proti vhodu je z nasmeškom pokimal varnostiku. V samem klubu si je našel prazno mesto pri točilnem pultu. Natakar se mu je zasmejal in ga vprašal "Klasika?" Tudi Ty se je zasmejal nato pa prikimal. malce se je ozrl po klubu, ko je nekaj metrov stran stala prekrasna blond punca. Premeril jo je od glave do peta in nazaj. Čakal je, da se bo obrnila k njemu, da se ji nasmehne. Čakal je.

Svoje dopustniške dni v New Yorku je Lucy po navadi končala v kakšnem klubu. Zato tudi današnji večer ni bil izjema. Ni se želela vrniti v hotelsko sobo, vsaj ne sama. V Cindereli je bila že večkrat, a vseeno klub ni bil eden njenih najljubših. Po drugi strani pa je bil vedno nabito poln moških po njenih željah. Od kar je prišla v New York jih je spoznala že nekaj, a glavo ji je popolnoma zmešal le eden. Drugi so bili le igračke. Tako je visela pri točilnem pultu in z očmi iskala zabavo. Pila je martini. To ni bilo v njeni navadi, a vendar si ga je ta večer zaželela. Z kotičkom očesa je opazila moškega, ki je bil očitno stalen gost saj so ga vsi veselo pozdravljali. Obrnila se je nekoliko stran, ko je sedel in ga z kotičkom očesa še vedno gledala. Povsem očitno je bilo, da si jo ogleduje. To ji je nekako prijalo. Rahlo se je obrnila in ga pogledala izpod oči, pri tem se je nežno nasmehnila. Delala se je nedosegljivo in sramežljivo to je vedno delovalo. Ni bila vajena delati prvih korakov. Čakala je.

@Tyler

Tyler je poznal te prefinjene ženske poteze, zato je le mirno stopil do blondinke in jo ogovoril "Dober večer. Kaj piješ?" Jo je prijazno ogovoril. "Mimogrede sm Tyller, lahko mi rečeš Ty" vsedel se je na prazen barski stolček ob njej. Še enkrat se je ozrl po baru in opazil kar nekaj čednih deklet, ki so mu bodisi mežikale, mahale, smehljale se... a poskusil se ni zmeniti zanje, kajti za točilnim pultom, pravzaprav ob njem je bila kar se da čedna blondinka, ki mu je trenutno burila domišlijo Počasi je srkal svoj martini in jo opazoval. Ujel je njene 'bežne' poglede, vendar je imel občutek, da se je plavolaska zagrela zanj, kar mu je bil kar po godu.

[eii sorry k je ful kratko sam sm že precej brez domišlije dons glede na to kk sm že napisou :S]

[ni blema tudi moje je kratko]

Do nje je pristopil še veliko prej, kot je pričakovala. "Dober večer" mu je enako uradno odvrnila in privzdignila svoj kozarec, da je lahko videl njen martini. Srknila je požirek ter se nasmehnila. "Torej Ty, jaz sem Lucy." Podala mu je roko. Ni imela namena lagati o svojem imenu, nikoli ni bila tako previdna. Tudi če bi vsi poznali njeno pravo ime ne bi bilo škoda. Pri delu ga tako ali tako ni nikoli uporabljala. Sploh pa- v mestu je bilo stotine deklet z enakim imenom. Sedla je njegovemu pogledu, ki je taval bo baru. Ni natančno vedela ali si ogleduje druga dekleta ali si one ogledujejo njega. Kljub vsemu se je spet posvetil njej. Pa saj je tako ali tako vedela, da se bo. "Torej," je spet začela s svojo 'najljubšo' besedo. "Kaj je te prineslo sem?"

"Aha" je hladno izjavil, ko mu je pokazala kozarec v obliki narobe obrnjenega stožca s prozorno vsebino, ki je predstavljala Martini. "Me veseli." ji je po rokovanju odvrnil tokrat že z bolj toplim glasom. Opazil je njen pogled. Narahlo se je nasmehnil in se začudil, kako ga je lahko dekle vprašalo kaj ga je prineslo sem, to je bil vendar stalna stranka."No, tu sem skoraj vsak drug večer in včeraj me ni bilo tu. Če si sedaj predstavljaš." Popil je še preostanek martinija in kozarec položil na točilni pult. Njegova levica se je počasi in previdno dvignila in dvignila do njenega pasu in se ga oklenila. ni vedel kaj bo storila zato je bil še posebej previden. imel je kar nekaj izkušenj z dekleti, ampak previdnost nikjer ni odveč.

Pozorno je opazovala moškega in si kmalu ustvarila mnenje, da si očitno misli, da je nekaj več. Njegovi gibi, so bili tisti tipični- frajerski. To je bilo očitno, a nje ni motilo. Nasmehnila se je, ko je ugotovila, da jo je narobe razumel. Ni ga spraševala kaj ga je prineslo v klub, saj je bilo očitno, da je tu star znanec. Namuznila se je in mu pojasnila. "Bolj sem mislila na to kaj te je prineslo sem- k meni." Precej očitno je bilo, da bi lahko odšel k katerikoli drugi, lepši in manj zdolgočaseni. Poleg tega se še nikoli nista videla. Potem pa je začutila njegovo roko, kako jo je čisto preveč previdno objela okoli pasu. "No zdaj mi je postalo nekoliko bolj jasno.." Je z nasmeškom nadaljevala. Pogledala ga je, ter sedla nekoliko bližje. Njegova roka je ni prav nič motila. Nasprotno. Svoje ustnice je pomaknila k njegovemu ušesu, ter mu nežno zašepetala. "Torej, to pomeni, da si nocoj prost.."

Tudi Ty se je nasmehnil, ko je opazil da ji je podal napačen podatek. "Torej k tebi me je prineslo... no ja nevem, morda le golo naklučje?" je smehljaje ugotavljal. Roke sploh ni premikal. "Me veseli, da si o mojih načrtih seznanila kar sama sebe." je odvrnil. Ko je pomaknila glavo nekoliko naprej, da mu je nekaj zašepetala na uho je opazoval njen dekolte. Sedaj se je sam nagnil nekoliko nazaj, toliko, da jo je lahko videl naravnost v oči. Počasi se ji je začel približevati in že napravil stik z njenimi ustnicami, ko ga je nekaj zmotilo. malce nižji moški se je zaletel vanj. Tyler ga je grdo pogledal in vprašal kaj je narobe. Moški je dvignil pest ter iztegnil sredinec. To je bilo tudy za Tya preveč. počakal je da mu je obrnil hrbet "Oprosti, takoj pridem, takih tipov res ne maram." je rekel Lucy in odšel za njim. V Hrbet mu je 'zasadil' elektrošoker, ter vanj spustil nekaj elektrike samo toliko da ga je spravil v nezavest. Odpeljal ga je v stranišče kjer sta imela razgovor po moško, potem pa se je vrnil do Lucy ter jo vprašal "Kje sva ostala?"

Med šepetanjem jo je še naprej opazoval in videlo se je, da to niso le prijateljski pogledi. Gledala sta se v oči in le trenutek pozneje je bil že čisto blizu njenih ustnic. Tudi sama se mu je približala in ga hotela močneje pritisniti na svoje ustnice, ko je začutila rahel dotik. Kar naenkrat pa so njegove ustnice izginile. Zakaj je se umaknil, res ni bilo jasno. Zdelo se je očitno, da si tudi sam želi poljubov. Potem je zagledala nekega moškega, ki se je zaletel v Tylerja. Ni ga poznala in očitno tudi ga tudi on ni. Niti približno se ji ni sanjalo, kaj je povedlo tega moškega, da ju je ločil. Še bolj pa jo je presenetilo, da se je Tyler sploh zmenil zanj. "Ne pusti me predolgo čakati." Mu je odvrnila in zavila z očmi, ko se je iz njej povsem neznanega razloga spravil za tipom. Ni imela namena dolgo čakati, zato je bila vesela, ko se je dokaj hitro vrnil. "Hmm, mislim da nekje tukaj.." Je dejala med smehom ter ga objela. Ni hotela, da bi spet prehitro kam izginil. S prsti se mu je zarila v lase, ter ga strastno poljubila. Poljub je bil dolg in čeprav si ga še ni želela končati je to vseeno storila. Ni hotela, da bi mislil, da si ga tako obupano želi. Morala pa je priznati, da see poljublja noro dobro, kot bi bile njegove ustnice ustvarjene za njene.

Poljube ji je vračal zelo zagnano, res si jo je želel. močno jo je stisnil k sebi in jo opazoval. Na hitričo je zvrnil še preostanek martinija in ji šepnil na uho "Greva kmeni?" in se rahlo nasmehnil. Sploh ji ni dal časa, da bi mu odgovorila. Na hitro jo je z desnico objel prek hrbta in se pričel pomikati proti izhodu. Na začetku je čutil, da se mu nekako upira, vendar se je na koncu vdala. Od vrat je bil oddaljen le še kake tri metre, ko ga je nekaj zmotilo. V žepu je nekaj začelo vibrirati. Segel je v žep in iz njega privlekel svoj črn Sony Ericsson. Oglasil se je "Bond?" Tyler takoj pridi v glavni štab, potrebujemo te. se je zaslišalo iz druge strani. Ty, ki je bil svoji službi popolnoma predan sploh ni spraševal po podrobnostih je takoj pritrdilno odgovoril. Žalostno je pogledal Lucy in jo prijel za roko "Žal mi je, vendar služba kliče." jerekl, in začel hoditi proti svojemu avtu. Odprl je vrata in zaklical "Še se bova videla!" in se sam pri sebi nasmehnil. Vsedel se je v avto ter se odpeljal kak kilometer, potem pa prižgal sireno in signalne luči, da je hitreje prispel na cilj.

Norah nikoli ni bila pretirano navdušena nad tem, da bi sama zahajala v nočne klube Manhattna. Za to je imela več tehtnih razlogov. Prvič, nabiti klubi z glasno glasbo ter migetajočimi lightshowi so bili piker opomin na to, kakšno bi po vseh pravilih moralo biti njeno bogato brezskrbno življenje. Drugič, ponavadi je prezirala parčkanje za eno noč in obiskovalci kluba kot je bil ta, v katerega je pravkar vstopila, so bili znan primer le-tega. Tretjič, vedno je bolje uživala v družbi, ki jo je že poznala. In četrtič, kje je bila poanta zabave, če postavljaš rekorde za šankom popolnoma sam?
A tokrat se za spremembo ni obremenjevala s svojimi dvomi. V službi so ji stregli z različnimi psihološko zapletenimi primeri, na univerzi pa so čakali na njeno dokončano diplomsko delo in vsaka ustanova je od nje zahtevala le najboljše. Bila je neznansko utrujena. Prvič, odkar je pomnila, je odšla spat pred polnočjo, a vendar nikakor ni mogla zaspati. Po enournem premetavanju po postelji je imela vsega dovolj. Ura se je bližala polnoči, času, ko so se prebudili najbolj znani klubi v Manhattnu. Preden bi si lahko premislila, se je oblekla v kratko, temno zeleno oblekico, ki jo je kupila že pred časom, ko sta se s Silver odpravili po nakupih. Takrat jo je kupila le njej na ljubo, saj ji je zagotavljala, da v njej izgleda božansko. In da jo bo prijavila FBI, da je odkrila morilko pod krinko, ki so ji bili že nekaj tednov trdno za petami, če si bo upala stopiti iz trgovine brez ujemajočih salonarjev. Norah se je takrat smejala njenim grožnjam, a zagotavljala ji je, da bo prišel čas, ko bo za to hvaležna svoji prijateljici. In nocoj ji je vsekakor bila.
Že takoj po vstopu je poiskala šank. Bil je povsem na drugem koncu in morala se je prebiti mimo plesišča, kjer se je trlo ljudi, željnih plesa in zabave. Tudi za šankom je stala obupno velika množica, a na njeno veliko presenečenje, je svoj koktejl dobila prej, kot bi si upala na to pomisliti. Najbrž je imelo to nekaj opraviti s tem, da je njena postava nekako ujela vajen pogled barmana, s katerim se je ne glede na vse, zapletla v kratek pogovor, preden se je odstranila z močno pijačo v roki.
Ni ji bilo do plesa, zato se je pomaknila v odprt prostor, ki je bil se ji je zdel najbolj oddaljen od prenatrpanega plesišča in medtem ko je mirno srkala koktejl s pogledom preučila, če bi se ji tudi tu nasmehnila sreča ter bi našla prosto mizo. Seveda je ni. V istem trenutku, ko se je že nameravala obrniti, se ji je pogled ustavil na temnolascu, ki ga je takoj prepoznala. Ni je motilo dejstvo, da se je ravno v tistem trenutku pogovarjal z neko dolgonogo blondinko z zapeljivim pogledom, temveč jo je premagala radovednost in se je z odločnimi koraki odpravila do njega.
"Adam?" Njen glas je bil nekoliko negotov in presenečen obenem. Silver ji je povedala, da je bil nepopravljiv ženskar, a Norah si ni predstavljala, da je bil njegov šarm tako navdihujoč, da bi jo njegova svetlolasa spremljevalka najraje ubila s pogledom, če bi znala, ko si ju je drznila zmotiti sredi pogovora.

((Adam. ))

Sanjalo se mu ni, kaj ga je pičilo da se je sploh odpravil v nočni klub. No, pravzaprav je vedel in skušal je odgnati glas podzavesti, ki mu je govoril resnico. Ko je to popoldne sedel s svojim odborom na sestanku, da so mu podali poročilo kako napreduje hotel v New Yorku si je skrbno zapisoval njihove pripombe, kimal in poskusil urediti vse kar je bilo možno. Ob koncu sestanka je videl njihove odabravajoče poglede in nasmehe, in besede, ki so ga lovile še cel dan. "... pa se je le unesel. Vedel sem da bo nekega dne izrezana slika očeta..." Na poti nazaj v hotel, kjer je hotel preučiti še vse številke in dokumente ki so mu jih dali, preden se jutri zjutraj spet dobijo, je kar sam od sebe zaklical vozniku naj ga spusti v najbljižjem baru, kjer je dobri dve uri žulil najdražji viski in skušal utopiti svoje misli. Zakaj mu je prišlo tako do živega, da so mu ljudje končno začeli zaupati, da so končno prepoznali njegov potencial in da so ga začeli enačiti z očetom mu ni bilo jasno. Mogoče zato, ker se del njega še vedno ni mogel sprijazniti s tem, da sta njegova starša resnično mrtva in je direktorski stolček s svojo neodgovornostjo nekako hranil zanj, da ga zasede, ko se vrne. Ko pa so ga njegovi ostareli člani odbora nekako 'ožigosali' da je sposoben vse skupaj voditi sam, se je vanj končno prikradla misel, da jih res ni več. Po dobrih dveh urah je odšel iz bara in prezrl zaskrbljene poglede njegovega voznika ter mu naročil naj odidejo nazaj v hotel. Tam se je malce osvežil, preoblekel v svojo črno opravo in se odpravil v klub. Z eno samo in edino nalogo da vsem članom odbora pokaže kako zelo motijo se. Ni bil pripravljen, še daleč ne. Še vedno je bil nepopravljiv ženskar, ki se je zabaval in popival pozno v noč. V klubu je bil dobrih pet minut, s kozarcem v roki ko je zagledal svojo tarčo. Dolgonoga svetlolaska se je naslanjala na pult in se mu zapeljivo smejala, ko se ji je pridružil. Verjetno bo bilo zelo dobro videti, ko bo na sestanek zamudil pol ure in potem opit v sobo priplesal s to svetlolasko, v pomanjkljivi opravi. Naredil je dolg požirek in preslišal polovico informacij, ki mu jih je žlobudrala. Kako je že rekla da ji je bilo ime? Molly? Megan? Pravzaprav ga njeno življenje in hobiji res niso zanimali in odprl je usta, da bi ji to povedal ko je zaslišal svoje ime. Obrnil se je naokrog in se zazrl v.. Norah? Njenega imena se je dobro spomnil, kot tudi dneva ko ju je Silver predstavila. Še nekaj časa po tistem mu ni šla iz glave, a Silver mu je jasno zabičala da je Norah super punca, ki ni bila taka kot njegove ostale 'trofeje'. "Norah! Živijo." Je veselo vzkliknil in kar brez pozdrava stopil stran od svetlolaske, ki je za njim spustila grdo psovko in nadaljevala svojo pot. "Kako.. lepo presenečenje." Je zamrmral in jo premeril od pet do glave. Še lepša kot se jo spomni.

[here ]

Ko je v odgovor zaslišala svoje ime, je bila prepričana, da je videla prav. Resnično je to bil tisti Adam, ki ji ga je Silver predtsvaila pred približno mesecem, dvema, mogoče celo tremi...? Zdelo se ji je, da se ni niti malo spremenil. Še vedno je bil tu njegov hudomušni pogled, ko sta se njuna pogleda srečala, posledično pa je bil ta hkrati dokaz, da je v svoji večerni toaleti očitno dokaj prepoznavna, kar ji je vlilo nekaj dodatne samozavesti. Namuznila se je ob njegovi gesti, ko je svetlolaso manekenko pustil blebetati o svoji prihodnosti, ne da bi ji namenil še kakšno nadaljno besedo ali vsaj pogled. Zato pa je imela le-ta precej bolj zgovorno mimiko obraza, a Norah ji že naslednji ni posvečala nobene pozornosti več. Raje je svoj pogled obrnila nazaj k postavnemu temnolascu, ki se ji je, ko je pristopil bližje, nenadoma zdel bolj privlačen, kot bi si po vseh avantursitičnih zgodbicah, ki jih je slišala od Silver, kdajkoli upala priznati, da je dobro zanjo. A njene misli se že čez nekaj sekund niso več obremenjavale s prijateljičinimi razumnimi opozorili. Konec koncev tudi sama ni ravnala po pravilih razuma, ko se je zapletla s ključno osebo mafije Miamija. Poleg tega pa ne bi smelo iti prav nič narobe, če malo izkoristi njegovo prijetno družbo.
"Res je. Tudi tebe je lepo spet videti," mu je odvrnila s širokim nasmehom. Pravzaprav jo je resnično preplavil val olajšanja, ko je v vsej tej gneči le našla znan obraz, ki bi jo lahko odvrnil od tega, da bi že naslednjo minuto pobegnila nazaj na Staten Island. "Če povem povsem po pravici, sem si oddahnila, ko sem te zagledala. Če bi morala še minuto sama postopati tukaj, ne bi več dolgo zdržala. Saj veš, nisem blond in brez dvoma nimam tako zanimivh hobijev kot..." Za trenutek se je utsavila, ko je prek njenih ustnic spolzel nov nasmeh in s pomenljivim izrazom na obrazu pomignila proti odhajajoči svetlolaski, ki je počasi izginjala med množico. Ne, vsekakor sama ni bila naivni tip ženske, ki bi se predala tako zlahka, kot se je ponujala njegova prejšnja sogovornica. "...in tako je iskanje novih poznanstev precej oteženo."
Sploh ni natančno vedela, kdaj je svoj koktejl izpila do konca, a ob naslednjem napravljenem požirku, je bil kozarec prazen. Nekoliko je skomignila z rameni in mimogrede postavila prazen kozarec na pladenj natakarja, ki je isti trenutek švignil mimo. Namesto, da bi ga dolgočasila z običajnimi vprašanji o počutju, službi, morebitnem dopustu ali čim podobnim, ga je lahkotno prijela za komolec in mu pomignila v smeri šanka. "Torej, s čim bova nazdravila?" ga je vprašala z igrivim glasom.

Vrnil ji je svoj lahkoten nasmešek in nekako kar čutil kako napetost dneva odhaja iz njega, samo da je imel dobro družbo. "Tudi... tebe je lepo videti." Je dodal in si jo malce podrobneje ogledal, kar je le še pospešilo njegov krvni obtok. Kar naenkrat je njegov hotel izginil, problemi popoldneva niso več obstajali in ni ga več skrbelo kaj bo storil jutri zjutraj. Vse je kazalo na to, da bo moral očitno res iti na sestanek, saj je naivna svetlolaska že govorila z drugim, Norah pa vsekakor ni bila take vrste dekle. A dokler je vsaj malce lahko preživel večer z njo, je bilo vredno. Ustavil se je v svoji poti in stresel glavo ob svojih mislih. Kaj za vraga se dogaja z njim? Zmajal je z glavo. Ženske.
"No potem pa še dobro da sem te do časa zagledal." Ji je požugal in stopil nekoliko bolj k njej, saj je veliko ljudi hotelo priti mimo in vsi so hodili naravnost med njima, kar mu ni bilo niti malo všeč. Rahlo jo je prijel za roko in jo potisnil malce bolj proti desni in se ji nasmehnil. "Tako, že bolje." Zmedeno jo je pogledal in se malce namrščil. "Hm, kaj?" Potem pa sledil njenemu pogledu do svetlolaske kjer se je malce v zadregi nasmehnil. "Oh ja, to." Skomignil je. "Se čisto strinjam da je težko najti nova poznanstva. Nikoli ne veš na.. koga boš naletel." Je pomenljivo rekel in pomignil nanjo. Norah je seveda živela v New Yorku, to je vedel, a v miljonskem mestu kot je bilo to bi bilo res težko reči, da je pričakoval da jo bo tako srečal v natrpanem klubu kot je bil ta. Zazrl se je v njen prazen kozarec in na dušek izpraznil svojega. "Nočem zaostajati." Pomežiknil ji je in tudi sam svoj kozarec odložil na natakarjev pladen, ki je prišel mimo. Zasmejal se je in se naslonil na pult. "Aaah, moj tip ženske." Zopet si ni mogel upreti in ji namenil svoj širok nasmeh. "Najprej k pultu." Je v šali rekel in se zamislil, potem pa s prstom potrkal po svoji ustnici kot da razmišlja. "Kaj praviš na.. penino? Da nazdraviva to nepričakovano, a zelo dobrodošlo, srečanje." Je dokončal in v tem času se je barman že pojavil pri njiju z dvema dolgima kozarcema polnima rumenkaste tekočine z mehurčki. V roke mu je potisnil bankovec, da bi plačal pa tudi zajetno napitnino, kakršno mu je dal že prej. Verjetno je tudi zdaj zato tako pohitel, je z nasmeškom na ustih pomislil potem pa se zazrl v rjavolasko poleg sebe in naenkrat ugotovil, da je bil razlog za barmanovo hitro odzivnost mogoče povsem drugje. Dvignil je kozarca in ji enega podal potem pa narahlo trčil vanj. "Na...?" Jo je vprašujoče pogledal in se ji nasmehnil izza kozarca.

Ko se je dotaknil njene roke, bi lahko prisegla, da je njeno srce odbilo dvojno. 'Mojbog, Norah, zberi se,' ji je odmevalo v glavi, ko je videla, da so se nato njegove ustnice premaknila, a ni dobro slišala, kaj ji je pravzaprav želel povedati. To jo je v trenutku spomnilo na njeno srednješolsko obdobje in na njeno takratno simpatijo, kar je v njej vzbudilo rahel občutek sramu. Kaj ne bi mogla, po vseh pravilih, tega že prerasti? Ko se je tako pogajala sama s sabo in potiskala ironijo vstran, sta bila že na poti proti njenem zastavljenem cilju, šanku.
"Prav imaš," je prikimala njegovim besedam, ko mu je sledila. "Bilo je srečno naklučje, da sva se sploh našla v tem nabito polnem klubu." Še sama si je nerada priznala, da takšne gneče ni bila navajena. Prej, ko je še sama hodila naokrog, se je mogla vsako sekundo umikati raznim brezbrižnim plesalcem, ki bi jo lahko nevede pohodili, ali pa na primer kakšni od deklet, za katere se je zdelo, da skoraj uživajo v tem, da se lahko zaletijo naravnost vanjo. Z Adamom je bila njena pot nazaj povsem drugačna. Zdelo se je, da se drugi umikajo njima in ne obratno, kar je Norah začelo zabavati. Slutila je, da bi se ji takšne zabave lahko kaj hitro priljubile.
"Torej," se je sproščeno zasmejala, ko sta se nenadpma ustavila za šankom. "Tip ženske...Mar to pomeni, da jih najraje ujameš za šankom ali jih raje sam pelješ tja?" Pretvarjala se je, da globoko razmišlja in medtem opazovala barmana, ki jima je s svetlobno hitrostjo pripravil naročeno. Preden je natočil do konca, se je ponovno obrnila k Adamu. Njegov pogled jo je nekoliko presenetil, a tega mu za nobeno ceno ne bi hotla pokazati, zato je nadaljevala v prejšnjem razpravljalnem tonu:"Nedvomno največ štejemo tiste, ki same damo pobudo za pijačo, ne?"
Njen nasmeh je izdal, da od njega pravzaprav ne pričakuje nobenega odgovora. Čeprav si je morala priznati, da bi o njem rada izvedela kaj več. Izrabila je priložnost, da je odtegnila svoj pogled, ko ji je ponudil kozarec, a se je že naslednji trenutek spet našla v njegovih očeh, ko je razmišljala o njuni zdravici.
"Na...še več takšnih naključnih srečanj," ga je dopolnila in dokler ni napravila svojega požirka ni spustila pogleda. Kozarec je nato postavila nazaj na šank, pri katerem sta slonela in nekaj trenutkov svoje prste prepletala z elegantno zavitim pecljem kozarca. Glasba se ji je zazdle še bolj glasna, ko je načela povsem nov pogovor:"Te okoliščine so popolnoma drugačne od najinega prvega srečanja, kajne?"
Spomnila se je, da sta takrat s Silver ravno sedeli na kavi, ko je prikorakal mimo. Sama pri sebi se je nasmehnila, ko se je spomnila, da je bila takrat najbrž videti precej bolj zadržana, on pa je deloval enako sproščeno kot sedaj. Iskreno je upala, da ni to le ena od posledic alkohola, ki je na njej ponavadi kaj kmalu pokazal svoj vpliv.

Koža na njegovi roki je gorela od dotika in pogledal je v tla, stran od nje, kamorkoli samo ne v njo, da bi skril svojo očitno zadrego. Njegov bravado je pri njej hitro umrl in kar hitro je ugotovil, da je bil pred njo zopet star šestnajst let, obraz samih mozoljev in jecljavega jezika. Požrl je slino in kar čutil kako zelo potrebuje pijačo, zato mu je šampanjec prav prišel. Po prvem požirku se je nekolilo zbral, čeprav nikoli ni potreboval alkohol za vzpodbudo. Zasmejal se je njenemu očitnemu draženju in jo zamišljeno pogledal. "Pravzaprav, jih raje sam odpeljem ta. Seveda pa več šteje če same dajo pobudo." Ji je pritrdil na njeno vprašanje. Norah je zanj postajala prava skrivnost, vsakič ko jo je videl se mu je drugače predstavila, videl jo je z drugačnimi očmi. Njuno prvo srečanje je skrbno nadzorovala Silver in v trenutku je postala prepovedano jabolko. Kot v vrtecu, nova igrača ki si jo vsi želijo. A čez čas, ko sta se nekajkrat naključno srečala je moral priznati, da ga k njej vleče neka druga sila, ki ni imela prav nič opraviti s tem, da je bila nekako prepovedana. Da niti ni razmišljal o dejstvu, da živita v drugih mestih. Razmerja na daljavo se nikoli niso obnesla. Naredil je še en požirek in stisnil roko okrog kozarca. Je ravnokar rekel... razmerja? Usta so se mu zopet raztegnila v nasmeh in opazil je, da se v njeni bližini nenavadno veliko smeje. "Kaj pa ti, imaš kakšen poseben tip moškega?" Je skoraj izivalno vprašal in malce priprl oči, da bi si ga poskušal predstavljati. "Vsekakor je.. vgleden, spoštljiv, resen..." Ustavil se je na sredi stavka. "V drugih besedah... dolgočasen." Nagnil se je nekoliko bližje in kljub temu da je bilo njegovo naslednje vprašanje postavljeno v šali, mu je srce divje razbijalo. "Saj nisi.. zapletena s kom takim kaj?" Šaljivo se je prijel za srce. "Res bi me bolelo da bi te videl ob kom takem. Ti in tvoja duša potrebujeta nekoga bolj..." Iskal je besede, ki pa jih ni izrekel na glas.
Pokimal je njenemu vprašanju. "Ja... precej drugače. Mimogrede, kako je kaj Silver?" Vsakdo ki bi pogledal njega in Silver bi bil prepričan da se med njima nekaj dogaja. A Adam je vedel da več kot dobra prijatelja nikoli ne bosta in s tem je bil več kot zadovoljen. Sploh pa je imel te dni v mislih druge rjavolaske..

[mal krajše, se opravičujem.^^]