Natalie's apartment

Ty je bil že močno v skrbeh, kako je z njegovo sestrično Nathalie, saj sta bila v kontaktu skoraj vsak dan, tokrat pa se nista slišala že cel teden. V tej soboti jo je klical že kar nekajkrat. Klical je tudi njeneprijatelje. Ona se ni oglasila, oni pa niso vedeli kje se nahaja. Čudno, da prijatelji ne vedo, kje se nahaja njihova prijateljica. Ni kaj. Si je mislil, pa čeprav ne njej in ne njim ni moral kaj očitati, saj sam ni nič boljši. To je nekoliko opričeval s tveganjem, ki bi ga za osebo ki bi vedela kje se nahaja v času naloge povzročala njegova služba. Kakorkoli da bi poiskal sestrično je prevozil že skoraj celoten New York. Nakoncu se je odločil, da se bo oglasil še na domu zakoncev Williams. Z avtom je na dvorišče prekrasne hiške pripeljal z zelo visko hitrostjo, s tako, da je komaj ustavil vozilo. Izstopil je precej naglo. Ker je postal dokaj sumičev je za vsak slučaj v tok pod suknjič vtaknil P99. Na oči je nataknil sončna očala ter pozvonil. Nič. Pozvonil je še nekajkrat ter udaril na vrata. Zaklical je "Nat!" Nič. Stopil je nazaj do avta ter iz prtljažnega prostora vzel orodje za vlamljanje. Zaprl je prtljažnik in se vrnil do vrat počasi je ilegalno odklenil vrata. iz toka je izvlekel orožje. Zaslišal je vodo, ki v zgornjem nadstropju teče bodisi v lijak, bodisi v banjo ali kam drugam. Po stopnicah se je potiho, previdno in s pištolo v rokah pred seboj povzpel v prvo nadstropje. V iztegnjeni levici je držal pištolo, z desnico pa je počasi odprl vrata kopalnice od koder je prihajal zvok. Zagledal je precej nenavaden prizor.

[dobesedno vdor! naprej pa: znajdi se]

Natalie se je po kar precej naporni noči zbudila v nov dan. Prejšnji večer je bila namreč na neki zabavi pri prijateljici in kot je vse kazalo je malce preveč popila, saj je imela ogromnega mačka. Tega je bila že skoraj navajena, saj pri njej zabave brez alkohola sploh niso bile zabave. Vendar to še ne pomeni, da se je vedno napila, vendar pa druženje rada začinila s kakšnim kozarčkom njene najljubše pijače- martinija. Še dobro, da ji je mama sporočila, da bo danes delala popoldne, da se je lahko vsaj naspala. Spila je kozarec svoje najljubše kave z okusom vanilije, poklicala nekaj prijateljev in odšla v kopalnico. Prijetna prha jo je vedno pomirila in ji dala zagon za nov dan. Ravno ko se je zavila v svoj rumeni kopalni plašč je pri odprtih vratih stal Tyler, njej bratranec po mamini strani. Odskočila je, saj se ga je kar precej ustrašila, nato pa zavpila: >> Ty, kaj delaš tu? << Sicer je bila njegovega obiska vedno vesela, vendar pa takšnega vdora ni pričakovalga. Kot bi mignil ga je zasula z vprašanji: >> Kako si prišel skozi zaklenjena vrata? Zakaj nisi pozvonil?<< Ko si je malce opomogla od šoka, ga je povabila, naj sede v dnevno sobo. Sama pa se je šla še v spalnico preobleči in ko se je vrnila je doživela nov šok. Njena skoraj nova vhodna vrata so ležala na tleh in starejša gospa jo je začudeno gledala s hodnika. >>Ty, kaj je to?<< Je vprašala in z roko pokazala na vrata. Vedela je, da je bil on tega sposoben, vendar pa od njega tega resnično ni pričakovala. Usedla se je poleg njega in mu z mirnim glasom rekla: >> Mi lahko prosim razložiš, zakaj nisi mogel počakati pred vrati, oziroma poklicati?<< Samo upala je, da ne bo doživela še kakšnih polomljenih kosov pohištva in poskusila vse skupaj spremeniti v čisto običajen obisk njenega bratranca, čeprav jo bodo vrata stala kar nekaj denarja.

[ sem se poskušala znajdt.^^ ]

"Nikar ne vpij name! Misliš da sem vdiral zastonj?!" se je precej glasno odzval med tem, ko je pištolo pospravljal nazaj v tok. "Zvonil sem, trkal sem, klical sem te... Nič!" je še vedno razjarjeno odgovarjal. Ravno se je vsedel, in spet. "Samo staknil sem jih iz tečajev, da sem lahko vstopil, saj veš da nimam ključev." Je rekel ter se dvignil in z nekaj težav pobral vrata ter jih nataknil nazaj. Na prvi pogled je bilo res videti kot da je vrata precej polomol, vendar jih praktično ni. Razgleoval se je po dnevni sobi, med tem ko je čakal na sestrično, da se vrne iz spalnice. Po stenah so visela prijetne slike, v katere se je Ty prvič poglobil. V tem stanovanju pa je najbolj izmed vsega oboževal to, da je bilo nekoliko manj sončne svetlobe, ki jo je odlično nadomestila svetloba, ki so jo oddajale sveče na mizi. Prijeten ambient ni kaj. Svoje precej v divjem stilu opremljeno stanovanje bi zamenjal samo za kaj podobnega temu ali pa malenkost bolj atraktiven pristop. Kakorkoli, zaslišal je korake, ki so se približevali dnevni sobi in obrnil se je.

>> Kaj pa jaz vem, kaj te je pičilo?<< Je z malce višjim glasom dejala. Zagotovo se ni hotela spreti z njim zaradi tega, vendar pa ji tisto, kar je storil niti malo ni bilo všeč in vse kar je želela je, da se to ne bi več ponovilo. >> Hvala, samo da so vsaj vrata ostala cela...In raje vidim, da si narediš kopijo mojih ključev, kot pa da takole vdiraš.<< Je še pripomnila. Navsezadnje ideja niti ni bila tako slaba, saj se je dostikrat zgodilo, da je bila zaprta v kopalnico in ni slišala zvonca. >> Pa če začneva na bolj prijazen način...Kako ti gre kaj služba, življenje? Dolgo se že nisva videla, kajne?<< Je dejala s prijaznim glasom, v upanju, da se bo tudi Tyler pomiril po vsem tem. >> Si si že našel kakšno dekle, ali boš živel samo za službo? << Je še vprašala in se mu nasmehnila. Bil je kar nekaj let starejši od nje, vendar pa se je Nat lahko popolnoma normalno pogovarjala z njim, kar pa ji je vsekakor ustrezalo. Poleg njega je imela samo še par drugih sorodnikov, ki so bili okoli njenih let, vendar pa z njimi ni imela toliko stikov kot s Tylerjem. Prha ji je resnično pomagala, saj je tudi glava ni bolela več, vendar pa je bila prepričana, da bo tisti dan oziroma tisto noč preživela popolnoma mirno, brez alkohola in divjih zabav. Sicer pa bo po službi tako ali tako najbrž utrujena, zato bo hitro zaspala.

"Ne ne, ni govora, da bi imel ključe tvojega stanovanja. Si predstavljaš da bi ti želeli kaj storiti? Meni bi ukradli ključe, in bi te imeli na pladnju." je takoj protestiral Ty, zanj je bila varnost vedno na prvem mestu. Sploh, ko je šlo za varnost bližnjih. Z Nathalie sta bila navajena, da se v stanovanju drug drugega počutita kot doma, zato je Ty stopil do omare, vzle kozarec ter si vanj natočil vodo. Spil je že skoraj polovico vode, ko ga je sestrična presenetila z vprašanjem o dekletih in službi. Zaletelo se mu je, in s hrbtom se je nalašč zaletelv steno, saj ni bilo blizu nikogar, ki bi ga lahko krepko usekla po hrbtu. Ko je končno prišel do sape jo je najprej debelo pogledal, potem pa začel jaclajti "No... eee trenutno če nisem ustaljen, in živim za službo... ampak... no kmalu si nameravam poiskati dekle. Resno dekle." Je nekako uspel spraviti skupaj Tyler. Vedel je, da je njegova sestrična glede tega skoraj da bolj odrasla od njega. Veliko je delal na te, da bi se ustalil, vendar mu kakšno dekle zmeša načrte. Počasi se je odpravil nazaj proti sedežni in se usedel. Pogledal je Nat in se nasmehnil. Znova je začuti, da jo ima rad.

''Okej, že v redu...Sicer ne vem kdo bi tebi oziroma meni hotel kaj storiti, ampak vseeno, ne mislim se prerekat s teboj...Ampak vsekakor pa ti ne dovolim, da bi še kdaj takole vlomil, upam, da ti je to jasno?'' Je dejala in upala, da bo upošteval njeno voljo in drugič, ko se bo spet oglasil na obisku, vstopil tako kot običajni ljudje-skozi vrata. Natalie je živela v prepričanju, da je New York zelo varno mesto, in glede na to, da je Tyler vedel, kaj se v mestu dejansko dogaja, mu tukaj ni oporekala. ''Ja, ja...Ti kar laži sam sebi, vendar pa mene ne boš preslepil...''je dejala nekoliko preveč učeno, vendar pa ga je predobro poznala. ''...Veš kaj, vseeno mislim, da bi moral uskladiti službo in ljubezensko življenje...Pa ja ne misliš do smrti ostati zvest svoji službi in pozabiti na življenjsko sopotnico? Kdo ti govori, kaj?''Je dodala in se mu nasmejala. Sama sicer ni bila kaj dosti boljša, le da njej moških ni manjkalo-ponavadi jih je bilo še preveč. Vendar pa se sama s tem ni obremenjevala. Bo že prišlo, je vedno dejala in tega se tudi drži. Če se ne bo ustalila se pač ne bo, zagotovo pa bo živela tako kot bo sama hotela in se ne bo prilagajala drugim, kar mogoče ne bi bilo tako slabo, da bi se naučila prilagoditi ljudem, ki jih ima rada. Sicer pa štela je šele rosnih dvajset, za vse skupaj bo imela še veliko, veliko časa. Obrnila se je proti kuhinji, da bi si tudi sama natočila kozarec vode in dobro minuto kasneje je že sedela na sedežni malce proč od Tylerja in v roki držala napol poln kozarec vode.

[oprosti za pozen odgovor, no time... ]

"Ok Nat, vedeti moraš, da imam precej nevarno službo in da moji nasprotniki rad ciljajo na moje šibke točke. In ena izmed njih si zagotovo ti. Veš da mi pomeniš prekleto veliko, prav tako mojemu bratu. In nikoli se ne ve." Ji je poskušal v grobem razložiti. "Hej punca kar počasi... če se mi ne oglasiš na telefon več kot dva dni, me ne obvstiš kje boš če te ne bo dlje časa ali ne odpreš vrat če zvonim kot nor si pridržujem pravico do vloma ja? Vem da se sliši precej očetovsko ampak... Rad te imam in vem kako je, če živiš brez starčev, zato me tako skrbi zate." Ji je povedal. Ko je šla v kuhinjo se je Ty poglobil v svoje misli in ugotovil, da je popolnoma preveč stvari, ki jih počne narobe. Igra se z ženskami in zaradi tega lahko kateri izmed njih uniči življenje... Takole malo da ne omejuje življenja svoji sestrični, kot da je stara štiri leta... Popolnoma preveč napak. "Veš kaj Nat... Odločil sem se, da ti bom kupil protivlomna vrata... tako boš varna pred vsemi... celo pred mano" je v smehu zaključil stavek.

''Okej, okej...v tem ti ne bom preveč nasprotovala, saj imaš prav. Nekateri se pač ne zavedamo preveč v kako nevarnem mestu živimo. Sicer pa, dokler imam tebe se mi najbrž ne bo nič zgodilo, kaj?'' Je dejala in se mu nasmehnila. Tudi sama ga je imela zelo rada, kot tudi njegovega brata, vendar pa se je s Tyjem malce večkrat videla kot pa z bratom, vendar pa ju je še vedno imela za svojo družino. ''Si me zadnje dni kaj klical?''Je presenečeno vprašala, saj na telefonu ni imela nobenih neodgovorjenih klicev ali sporočil, kar pa je bilo precej nenavadno, če jo je res poklical. ''Lepo je vedeti, da me imaš vsaj malo rad...''Je z nasmeškom na ustih dodala in nadaljevala:''...vendar pa si me zelo prestrašil, ko si se kar naenkrat pojavil pred menoj.''Ponovno je naredila požirek vode in se nato zazrla vanj. ''Haha, no prav, zmenjeno...Čeprav mislim, da te pred vstopom tudi proti vlomna vrata ne bodo zadržala, če si boš res želel vstopiti.''Je tudi ona napol v smehu odgovorila. Tyler jo je pa vedno znal spraviti v smeh.

Ty je svoji sestrični 'moril' že skoraj celo uro. Pogledal je na svojo Omego, ki je kazaj nekaj minut do enih. Iz kozarca ja spil še preostanjek vode ter vstal "Eeee, torej ura je že skoraj ena in če se ne motim popoldne delaš, tako da te bom pustil samo. Glede vrat pa me pokliči in jih greva iskat, ko bova imela oba čas." se je pošalil ter se ji nasmehnil. Počasi se je odpravil proti vratom in sestrična mu je sledila. Obrnil se je proti njej in ji namenil vesel pogled. Objel jo je ter jo na desno uho zašepetal "Nat, rad te imam, vedno te bom imel. Nimam starešev samo brata in tebe imam." Končno jo je izpustil in segel po kljuki, ko je le-ta padla iz vrat. Oba sta se glasno zasmejala, nato pa je Ty rekel "Hja Nat, kmalu si bova morala vzeti čas. Oprosti mi za tole, vendar veš da mi veliko pomeniš." Še enkrat jo je na hitro poljubil na lice ter ji pomežiknil nato pa kljuko namestil nazej, odprl vrata in odšel.